Fed že tretjič letos zvišal obresti in izzval ECB in Maria Draghija

Analitiki sprememb obrestnih mer ECB ne pričakujejo do konca poletja, tečaj dolarja kratkoročno približno enak.
Objavljeno
13. december 2017 22.09
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Ameriška Federal Reserve je tretjič letos zvišala obrestno mero, na raven od 1,25 do 1,5 odstotka. Odločitev je sprejela na zadnji seji, ki jo je še vodila predsednica Janet Yellen; v začetku febuarja jo bo nasledil Trumpov izbranec Jerome Powell, ki sicer v centralnobančnem žargonu velja za »goloba,« torej ni posebej naklonjen zategovanju denarne politike z višanjem obresti.

Višanje obresti še v 2018 in 2019

Ob sedanjem zvišanju obrestne mere za četrt odstotka Federal Reserve vztraja pri projekcijah za po še tri zvišanja v letih 2018 in 2019, vse dokler ne bo dosežena ciljna dolgoročna raven 2,8 odstotka. Ukrep Feda izhaja iz predpostavke, da ZDA beležijo solidno gospodarsko rast ob hkratni le 4,1-odstotni stopnji brezposelnosti, najnižji v zadnjih 17 letih, in zelo umirjeni, manj kot dvoodstotni stopnji inflacije.

Svetovni finančni trgi so sicer natančno spremljali tudi poudarke z včerajšnje, zadnje novinarske konference predsednice Janet Yellen - na začetku februarja jo bo na tem položaju nasledil Trumpov izbranec Jerome Powell, ki sicer glede na nedavno izjavo, da se »ameriška ekonomija ne pregreva«, ne velja za posebno naklonjenega prepogostemu zvišanju obrestnih mer.

Finančni trgi pričakujejo, da bo Federal Reserve držala obljubo in v enakem tempu kot letos zviševala obrestno mero tudi prihodnje leto, kar bo velik izziv tudi za Evropsko centralno banko in njenega predsednika Maria Draghija. Za časa njegovega mandata ECB namreč sploh še ni dvignila obrestnih mer; nazadnje je to storila julija 2011, pred dobrimi šestimi leti, še pod njegovim predhodnikom Jean-Claudom Trichetom.

Razmik med ključnima obrestnima merama v ZDA (federal funds rate) in v evroobmočju (marginal lending facility) se povečuje, prva se zdaj giblje med 1,25 in 1,5 odstotka, druga znaša le 0,25 odstotka.

Ugibanja o nadaljnjem višanju obresti v ZDA in špekulacije o gibanju obresti, ki jih ECB postavlja v evrobmočju, so bila vroča finančna tema tega leta. Kakšna pa so obrestna pričakovanja v letu, ki prihaja? Kakšne premike je v 2018 pričakovati pri tečaju evra in dolarja, ki je pomemben tudi za naše izvoznike? Na kako trdni podlagi so optimistične napovedi gospodarske rasti v Uniji v 2018? Za mnenja smo povprašali dva analitika.

Obresti v 2018 le počasi navzgor

»Pričakujemo nadaljnjo rast obrestnih mer v ZDA in pričetek dvigovanja obrestnih mer v Evropi konec poletja 2018. Dvig obrestnih mer ECB za presežna likvidna sredstva opazno nad 0,0 odstotka do konca 2018 pa se nam ne zdi zelo verjeten,« je za Delo povedal predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič.« Na drugi strani pa Sašo Stanovnik, glavni ekonomist skupine Alta, pri ECB v 2018 »še ne pričakuje zviševanje obrestnih mer, pričakovati pa je zmanjševanje kvantitativnih programov. Za Federal Reserve pa se pričakujejo trije dvigi po 0,25 odstotka (skoraj vsako četrtletje), čeprav se zdi, da delniški trg (vlagatelji) pričakuje kak dvig manj. V evroobmočju pa se tekom leta 2018 ne pričakuje občutnejših dvigov depozitnih ali posojilnih obrestnih mer. Kljub temu pa bi pričakovali, da znajo biti obrestne mere konec leta 2018 nekaj višje kot danes,« je povedal sogovornik in dodal, da »se vse lahko spremeni, če bi se začela močneje dvigovati inflacija – kar pa za zdaj ne kaže.«

Evro/dolar: odloča več dejavnikov

Analitika pri napovedi tečaju dolarja do evra ostajata previdna. Abramovič napoveduje za konec 2018 približno enak tečaj kot je zdaj: »Po eni strani pričakujemo apreciacijo evra zaradi pospeševanja gospodarske rasti v Evropi in rastočih tveganj za nadaljevanje rasti v ZDA, po drugi strani pa tudi apreciacijo dolarja zaradi sprememb obrestnih mer. Oba dejavnika sta približno enako močna.« Stanovnik pa je mnenja, da je situacija »bistveno bolj nepredvidljiva. Z vidika obrestne razlike bi lahko pričakovali le nekoliko močnejši dolar (enako, če pride do davčne reforme, ki bi vodila v repatriacijo denarnih sredstev v ZDA). A v resnici zna biti bolj ključen tok kapitala, ki pa ga je težko vnaprej predvideti. Trenutno za prvo četrtletje 2018 še naprej vidimo gibanje EUR/USD v razponu 1,15-1,20.«


Za povečavo kliknite na infografiko.

Optimizem bi odpihnila vojna ali ameriška recesija

Evropska komisija, OECD in druge inštitucije za 2018 obetajo nadaljevanje letošnje robustne, več kot 2-odstotne gospodarske rasti v EU in evrskem območju. Je tak optimizem upravičen? »Te napovedi so na precej trdnih temeljih, resneje jih lahko ogrozi le zelo velik globalno in geopolitično negativen dogodek, recimo vojni spopad med Iranom in Savdsko Arabijo in podobno, ali pa nepričakovana recesija v ZDA že v prvem polletju 2018,« pravi Abramovič, ki ne vidi »pomembnejših notranjih tveganj znotraj EU«.

Skupina Alta bo investicijsko strategijo za 2018 objavila v začetku januarja, a »na splošno kaže, da se bo prihodnje leto nadaljeval letošnji optimizem. Zna pa biti v prihodnjem letu več nemirnosti kot v letu 2017. Obenem pa se zna že tekom leta 2018 tudi nakazovati kak bolj pesimističen scenarij,« pravi njen vodilni ekonomski analitik.

Stanovnik opozarja, da je okrevanje svetovnih gospodarstev precej uniformno z vidika regij in dejavnikov rasti. »Gre za kombinacijo dlje časa trajajočih ohlapnih monetarnih politik (nizkih obrestnih mer in posledično stroškov financiranja), fiskalnih politik, kjer se ne govori več o zategovanju pasu, in večjega optimizma potrošnikov ter podjetij, ki so izboljšala bilance.«

Analitiki zato pričakujejo nadaljnje upadanje brezposelnosti v evroobmočju v 2018 in 2019. »Dvoodstotna rast se zdi visoka, a predvsem v luči izredno nizke (ničelne) rasti takoj po recesiji in finančni krizi. Tudi dobički evropskih podjetij so bili dolgo časa relativno anemični (če gledamo primerjavo z ZDA) in so šele sedaj začeli lepo rasti,« zaključuje Stanovnik. Kar zadeva zdajšnja geopolitična tveganja, jih je  treba razumeti z vidika zgodovinskih ciklov – teh trenj bo vse več, pravi sogovornik. »Svet je bolj multipolaren, moč dosedanjega hegemona (ZDA) se zmanjšuje. Velik del volivcev je vse bolj prepričan, da sta jih je politika (in globalizacija) pustila na cedilu. Zato se se upirajo vsemu. Dobra primera sta brexit in zmaga Donalda Trumpa.

Drugi dejavnik pa so socialni mediji, trend branja zgolj kratkih novic (ne daljših poglobljenih analiz in mnenj) itd. Mnenja posameznikov se oblikujejo na hitro, na podlagi preprostih sporočil. To vodi v vse težje napovedovanje izida glasovanj, več populizma in ekstremizma v prepričanjih. Geopolitičnih trenj je in bo vse več in s tem povezanih negotovosti, volatilnosti in nepredvidljivosti. Na to se bomo žal morali navaditi,« še pravi Stanovnik.