Finančni ministri se ne morejo poenotiti

Bruselj – V zadnjih dveh dneh finančni ministri Evropske unije niso dosegli soglasja za korak naprej pri uvajanju bančne unije, prav tako ne pri poglabljanju evropske monetarne unije (EMU). Prav reforma območja evra, kakršno zagovarja francoski predsednik Emmanuel Macron, postaje čedalje bolj negotov in bolj dolgoročen projekt, saj med državami članicami ni dovolj politične volje za globlje in hitre premike.

»V razpravi o bančni uniji se je pokazalo, da na treh ključnih področjih še ni soglasja. Gre za podrobnosti, ki jih je težko razumeti že na tehnični ravni, prepričana pa sem, da bo soglasje doseženo in da bomo bančno unijo lahko potrdili po majskem zasedanju Ecofina,« je dejala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Najtrši oreh

Eno od tehnično spornih področij naj bi bil predvsem mehanizem za določanje in vrednotenje slabih posojil v bančnih bilancah (NPL). Politično najbolj vroče pa je še vedno vprašanje evropske sheme za zavarovanje depozitov (EDIS). Ta naj bi po zamisli evropske komisije vsem varčevalcem v EU prinesla tako pravno zagotovilo kot občutek enakovrednega zavarovanja depozitov, ne glede na to, iz katere članice prihaja varčevalec in iz katere banke. Danes v vseh članicah velja, da je zavarovanih 100.000 evrov depozita (pred izbruhom finančne krize so bili ti zneski manjši, v Sloveniji na primer 25.000 evrov). Vendar je zavarovanje urejeno po nacionalnih shemah, kar pomeni, da varčevalci depozite v finančno trdnejših državah dojemajo kot bolj varne kakor v šibkejših članicah, opozarja komisija.

Poenotenje pravil bi pomenilo, da bi nekatere države sprejele večja tveganja za nastanek stroškov (povezanih s potencialnim propadom katere od bank), v zameno pa pričakujejo, da bodo bolj tvegane države sprejele ukrepe (tudi v zvezi z NPL), s katerimi se bo tveganje zmanjšalo. O tem, kdo in kako mora najprej kaj storiti, med ministri ni soglasja. »Stališča med ministri so zelo različna, najti moramo model, kjer se srečamo. Verjamem, da je rešitev možna,« je povedala Vraničar Ermanova. Slovenija po njenih besedah podpira prizadevanje za iskanje ravnotežja med delitvijo tveganj in njihovim zmanjševanjem.

Peter Altmaier, ki po odhodu Wolfganga Schäubleja do izvolitve nove nemške vlade opravlja funkcijo finančnega ministra, je na zasedanju finančnih ministrov skupine z evrom vztrajal, da morajo v državah z veliko slabimi posojili v bankah najprej zmanjšati tveganja. Logika Berlina je že dolga leta, da nemški varčevalci ne bi smeli prevzemati tveganj.

Severnjaki so za trše pogoje

Nemčija se sicer uradno ni priključila skupini osmih severnih članic, ki je pripravila skupno stališče z izrazito trdo držo do reform območja evra. Po njihovi logiki bi se morali bolj kot z dolgoročnimi vizijami ukvarjati s spoštovanjem proračunskih pravil in strukturnimi reformami. »Vsaka država članica lahko izrazi svoje mnenje. Pozicija komisije pa je, da je EDIS nujen, v to smer se premikamo in je del zaključka bančne unije, ki jo hočemo. Pričakujem, da se bo do vrha voditeljev članic zgodil premik, pogosto je tudi to odločilen forum, kjer se lahko zgradi konsenz,« se je odzval Pierre Moscovici, evropski komisar za gospodarstvo in finance.

Francoski finančni minister Bruno La Maire pa pričakuje, da bo postavitev vlade v Berlinu omogočila »nov zagon francosko-nemških odnosov«. Kljub prejšnjim napovedim, da bosta Macron in nemška kanclerka Angela Merkel že do marčnega vrha EU pripravila skupne predloge za prihodnost denarne unije, pričakovanja niso velika. Merklova bo že nekaj dni po izvolitvi v skladu s tradicijo naprej odpotovala v Pariz. Razprave o reformi denarne unije se bodo konec prihodnjega tedna nadaljevale na evrskem vrhu voditeljev članic. Konkretne odločitve pa tudi tokrat niso pričakovane.

Jabolko spora v prizadevanju za širšo reformo območje evra je, kako postaviti strukture, ki bi preprečevale izbruh velikih kriz in po drugi strani zagotavljale pomoč članicam pod največjim pritiskom. Macron je že v svojem prelomnem govoru na Sorboni bentil nad prepočasno, prešibko in neučinkovito Evropo. Med finančnimi ministri Unije je, denimo, veliko razprav, kako bi krizni sklad ESM lahko kot zadnje varovalo (backstop) sodeloval pri financiranju reševanja bank. Vprašanje uvedbe evropskega finančnega ministra že tako velja za bolj teoretično.

Okno priložnosti se utegne zapreti

Zaradi zastoja v poglabljanju EMU in bančni uniji so zaskrbljeni tudi visoki evropski uradniki. »Še imamo okno priložnosti, da te stvari uresničimo, ne bo pa odprto zelo dolgo. Politični, institucionalni in gospodarski dejavniki ga ne bodo dolgo ohranjali. Zato je nujno, da v prihodnjem mesecu naredimo odločen premik naprej. Junijski vrh bo mejnik,« je skupini mednarodnih novinarjev povedal eden od njih, ki je vključen v vsebinsko pripravo predlogov komisije.

Opozoril je, da Evropska unija, predvsem pa območje evra, nima dovolj stabilizacijskih mehanizmov. Bančna kriza nas je prisilila v oblikovanje bančne unije, ki je še nepopolna, manjkajo pa tudi mehanizmi, ki bi omogočali fiskalno stabilizacijo na ravni Unije. »Sedanjo ciklično ekspanzijo moramo prevesti v višjo potencialno rast. Reforme, ki k temu prispevajo, so v interesu vsake države članice, ki se jih loti, hkrati pa so v osnovi iste, ki pripomorejo, da bo denarna unija bolj odporna proti notranjim in zunanjim šokom. Zato ima izvajanje teh reform dvojni učinek,« je prepričan sogovornik.

Evropska komisija še naprej vztraja tudi pri ideji skupne fiskalne zmogljivosti, to je orodja, ki bi na ravni EU omogočalo intervencije z javnim denarjem. Denar, ki bi ga evropska komisija posameznim članicam dodeljevala kot podporo pri izvajanju strukturnih reform, bi v obliki posojil (in delno subvencij) zagotavljala evropski proračun in evropski stabilnostni mehanizem ESM (v prihodnosti evropski denarni sklad EMF). Obseg teh sredstev naj bi bil med 0,75 in 1,5 odstotka BDP Unije. V komisiji so izračunali, da bi bila lahko gospodarska rast v letih 2012 in 2013 za eno do dve odstotni točki višja, če bi že imeli skupni fiskalni mehanizem.