Tiskane izdaje
Država, ki je bila med pogajanji o reševanju grške krize ena od najostrejših nasprotnic popuščanja Atenam, se tudi sama bori z recesijo, večata se javni dolg in brezposelnost, evru pada priljubljenost, varčevalni ukrepi pa bodo udarili zlasti po šolstvu.
Finska je doživela svojo »veliko depresijo« na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, povzročila pa sta jo pok nepremičninskega balona in razpad sosednje Sovjetske zveze. A iz sedanje krize se bo počasneje in težje izvila, ker nima več lastne valute, ugotavljajo analitiki, kot je Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman. Medtem ko predstavniki kapitala razglašajo za krivca preveč radodarno socialno državo ali previsoke plače, Krugman ugotavlja, da se je na Finskem sesula industrijska proizvodnja, dva glavna paradna konja finskega izvoza – lesna industrija in Nokia – pa sta shirala. »Finska je ena od zadnjih zahodnih industrijskih držav, ki še vedno temelji na stari ločnici med delom in kapitalom. Toda sindikati so zdaj brez hrbtenice, stare industrije pa hitro izginjajo,« je za ameriški časnik Christian Science Monitor opisal finske težave novinar Ilkka Ranta-aho.
Na Finskem se je v zadnjih šestih letih javni dolg skoraj podvojil, saj je s 63 milijard zrastel na več kot 121 milijard evrov. Na finančnem ministrstvu pravijo, da to še ni kriza, pač pa zadolževanje čedalje bolj vzbuja skrb v državi, v kateri »stranka, ki obljublja največ varčevanja, dobi največ glasov, ker med volivci velja za najbolj verodostojno«, kakor je za francoski dnevnik Monde pojasnil Lauri Holappa z Univerze v Helsinkih. Na aprilskih parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagala stranka centra, ki jo vodi sedanji premier in bogataški poslovnež Juha Sipilä, je združena levica, ki je edina nasprotovala zmanjševanju proračuna, izgubila dva sedeža. Toda nad varčevalnimi ukrepi, ki jih načrtuje nova vlada, niso vsi navdušeni, na helsinški univerzi, kjer so izvedeli, da jim do leta 2020 nameravajo zmanjšati državne prispevke za 15 odstotkov, pa so bili »šokirani«.
Velik šok so v državi s 5,5 milijona prebivalcev in približno desetodstotno brezposelnostjo doživeli tudi pred mesecem, ko je korporacija Microsoft sporočila, da bo zaprla tovarno v mestu Salo na jugovzhodu države, ki jo je lani kupila od Nokie. Na cesti bo pristalo 2500 delavcev, tamkajšnja brezposelnost pa bo skočila na 20 odstotkov. Ko je Salo obiskal premier Sipilä, je izjavil, da bi morali ukiniti nadomestila za brezposelnost, namesto njih pa stimulirati odpiranje novih podjetij.
Tisoč evrov za preživetje
Desničarska vlada v Helsinkih hoče tudi zaostriti pogoje za pridobitev socialne pomoči, sočasno pa »shizofreno« razmišlja o pilotskem projektu uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), pravi vodja finske podružnice Svetovne mreže za temeljni dohodek (BIEN) Otto Lehto. Ta zamisel je na Finskem priljubljena, saj so javnomnenjske raziskave pokazale, da je med Finci kar 79 odstotkov zagovornikov prihodka, ki bi sleherniku omogočil preživetje, dobil pa bi ga vsak državljan, ne glede na starost ali zaposlitev. Za uvedbo UTD je bilo skoraj dve tretjini kandidatov, ki so se potegovali za poslanska mesta na spomladanskih volitvah. Še pred volitvami je zamisel, da bi na Finskem poskusno uvedli UTD, podprl tudi sedanji premier Sipilä.
V finskem analitičnem centru Tänk so že izdelali načrt za postopno izvedbo pilotnega projekta, toda novi vladi, v kateri je po Lehtovih besedah veliko močnih nasprotnikov projekta, se z njegovo uvedbo ne mudi. »Čeprav so ga uvrstili v vladni program, ni visoko na prioritetni listi vladajoče koalicije,« pravi Lehto. Pred dnevi so prišle v javnost prve podrobnosti o tem, kako si finska vlada zamišlja uvedbo UTD. Ta bi znašal okoli tisoč evrov na mesec, dobil bi ga vsak, ne glede na starost, toda hkrati bi odpravili vse obstoječe socialne pomoči. Če bi projekt uspel, bi za Fince delo postalo le še izbira, s katero bi si tisti, ki bi to hoteli, oplemenitili temeljni prihodek.
