Tiskane izdaje
Bruselj − Evropska komisija napoveduje Sloveniji v letošnjem letu gospodarsko rast v višini 2,4 odstotka. Jesenska napoved je veliko bolj optimistična, kot je bila spomladi, ko so napovedovali rast v višini 0,8 odstotka. Slovenska rast bo krepko višja od povprečja območja evra (0,8 odstotka) in celotne EU (1,3 odstotka).
Bruseljski analitiki ugotavljajo, da je rast BDP v Sloveniji že v pri polovici letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani znašala 2,5 odstotka. V njihovih očeh je postala bolj široko zasidrana, z boljšimi gibanji tako na domači kot na zunanji strani. Slovenija povečuje deleže na izvoznih trgih. Ob izvozu rast najbolj spodbujajo naložbe v infrastrukturne projekte, ki se financirajo iz skladov EU.
Prihodnje leto naj bi se rast upočasnila na 1,7 odstotka, predvsem zato, ker se bo zmanjšal priliv za investicije iz skladov EU. A ostala bo nad povprečjem. Leta 2016 naj bi rast spet dobila pospešek in dosegla 2,5 odstotka.
Bruselj sicer pričakuje, da bo razdolževanje podjetij še naprej zaviralo rast, a v manjšem obsegu kot v prejšnjih letih. Med tveganji za rast navajajo manjše javne infrastrukturne naložbe in šibek razvoj v nekaj glavnih gospodarskih partnerjih Slovenije, predvsem v bivši Sovjetski zvezi in na Balkanu. Na drugi strani bi k večji rasti lahko pripomoglo nadaljnje zniževanje tečaja evra.
Stopnja brezposelnosti se bo postopoma zniževala, z 9,8 odstotka letos na na 8,4 odstotka leta 2016. Tako omejitev rasti plač kot boljša produktivnost naj bi pripomogli k stabilnim stroškom dela in zunanji konkurenčnosti. Inflacija bo nizka, po letošnjih 0,4 odstotka bo prihodnje leto znašala odstotek in leta 2016 1,5 odstotka.
Tudi javnofinančna gibanja bodo boljša. Po letošnjem primanjkljaju v višini 4,4 odstotka BDP (brez pomoči Abanki in Banki Celje bi znašal 3,5 odstotka) bo Slovenija prihodnje leto z 2,9-odstotno luknjo prvič po dolgih letih pod triodstotno maastrichtsko mejo. Leta 2016 bo primanjkljaj − če ne bo nobenih sprememb v politiki − še za 0,2 odstotne točke nižji.
V analizi so upoštevali napovedane reforme državnih pomoči in zniževanje stroškov javnega sektorja. Morebitne državne pomoči Gorenjski banki in stroškov za odškodnine varčevalcem Ljubljanske banke niso vključili v analizo.
Boljši javnofinančni položaj v Sloveniji pripisujejo višjim davčnim prihodkom in boljšemu gospodarskemu okolju. Med bolj kritičnimi deli bruseljske napovedi za Slovenijo je tako imenovani strukturni primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla (konjunkture, recesije) in predstavlja temeljno neravnotežje v javnih financah. Tako se bo letos položaj poslabšal za 0,7 odstotne točke na 2,5 odstotka. Prihodnje leto se bo nekoliko znižal na 2,2 odstotka. Leta 2016 bi se spet povišal na 2,8 odstotka. Slovenija se je v okviru postopka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja zavezala, da bo letos in prihodnje leto strukturni primanjkljaj znižala za po 0,5 odstotka BDP.
Rast v območju evra in EU ostaja šibka
Sicer rast v območju evra in EU ostaja šibka, večji zagon naj bi dobila šele leta 2016 (1,7 in 2,0 odstotka). »Položaj gospodarstva in zaposlovanja se ne izboljšuje dovolj hitro,« je ocenil podpredsednik evropske komisije za rast in delovna mesta Jyrki Katainen. Veliko pričakujejo predvsem od programa naložb v višini 300 milijard evrov, ki ga pripravlja nova evropska komisija.
Med evropskimi bolnícami je Italija, ki bo letos z 0,4-odsotnim padcem v recesiji. Francija bo z 0,3-odstotno rastjo med bolj šibkimi. Nemčiji je za letos napovedana rast v višini 1,3 odstotka. Poleg Italije se bo letos BDP znižal še na Cipru (−2,8 odstotka), na Hrvaškem (−0,7 odstotka) in Finskem (− 0,4 odstotka).
Države, ki so (bile) pod rešilno-reformnim nadzorom trojke, so na poti okrevanja. Irska, denimo, bo že letos imela 4,6 odstotno rast. Tudi Grčiji se po letošnjih 0,9 odstotka v prihodnjih dveh letih obeta rast v višini 2,9 in 3,7 odstotka.
Konjunktura v območju evra bo ostala krhka, stopnja brezposelnosti bo letos z 11,6 odstotka ostala visoka. Nove napovedi evropske komisije za EU in območje evra so z 1,3 in 0,8 odstotka krepko nižje, kot so bile še spomladi. Napovedi za tri največja evrska gospodarstva, Nemčijo, Francijo in Italijo, so znižali. Francoska rast bo letos in prihodnje leto globoko pod povprečjem. Med razlogi za slabši položaj v EU navajajo nižjo rast svetovnega gospodarstva in geopolitični položaj. Med tveganji omenjajo še tečajno politiko v ZDA in popuščanje reformne politike.
Kot recept za boljšo rast sta komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici in podpredsednik komisije za gospodarsko rast Jyrki Katainen navedla strukturne reforme, verodostojno proračunsko politiko in ukrepe za spodbujanje investicij. Sicer komisija ugotavlja, da reformni proces v državah, ki so morale zaprositi za finančno pomoč, deluje. Kljub temu je Moscovici opozoril, da se pri obravnavi napovedanih visoke stopnje rasti v njih mora upoštevati tudi velik padec med krizo.
Posledice bolj šibke rasti za Nemčijo po napovedih Katainena ne bo imelo dramatičnih posledic za Evropo, saj da bo največje evropsko gospodarstvo s trdno industrijsko bazo še vedno lahko spodbujalo druge. »A v Evropi potrebujemo več motorjev, ne le enega, dveh ali treh. Vse članice morajo biti dovolj konkurenčne,« je povedal Katainen. Tudi sama Nemčija da bi morala imeti reformno politiki in investirati v infrastrukturo, raziskave in razvoj.
