Grčija izgublja čas, vrača se trojka

Varufakis s svojimi predlogi v Bruslju, tehnične pogovore o ukrepih bodo vodili predstavniki treh institucij.

Objavljeno
09. marec 2015 16.57
BELGIUM-EU-FINANCE-EUROGROUP
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Med Atenami in Brusljem v zadnjih dneh in tednih sicer kroži čedalje več pisem, a preboja v reševanju hudih težav Grčije ni na obzorju. Zato so pričakovanja od današnjega zasedanja evrske skupine nizka.

Preden so se popoldne v bruseljski palači Justus Lipsius zbrali finančni ministri evrske skupine, so sporočila iz Grčije dvignila kar precej prahu. Obrambni minister Panos Kamenos, ki prihaja iz nacionalističnih Neodvisnih Grkov, je, denimo, izjavil, da bodo v Evropo »spustili« begunce, tudi skrajneže iz vrst Islamske države, če bo Grčiji zadan udarec.

Grški finančni minister Janis Varufakis je napovedal, da bo besedo dobilo grško ljudstvo na referendumu ali na volitvah, če bodo upniki postavljali nesprejemljive pogoje. Že bivši grški premier Jorgos Papandreu se je jeseni 2011 med odločanjem o drugem rešilnem svežnju spogledoval z referendumom o varčevalno-reformnem svežnju. Upniki so ga v kali zatrli, češ, zavrnitev reform na referendumu bi pomenil izstop iz evra. Papandreu so bili dnevi šteti, kmalu je odstopil s položaja.

Atene s svojimi predlogi za reševanje krize še niso prepričale upnikov, saj da niso zadostni. Varufakis je konec tedna v pismu vodji evrske skupine Jeroenu Dijsselbloemu med drugim predstavil predlog o bolj neodvisnem nadzoru državnih izdatkov. V bitko proti utajevalcem davkom naj bi vključili študente, gospodinje, turiste. Sicer gostobeseden Varufakis je bil ob prihodu na zasedanje evrske skupine brez besed.

V evrski skupini bolj kot pisma z bolj ali manj nezavezujočo vsebino zahtevajo konkretne zakonodajne ukrepe in administrativne rešitve. Evropski gospodarski komisar Pierre Moscovici pričakuje uresničevanje zavez, sprejetih v zameno za podaljšanje programa 24. februarja.

Atene so se zavezale k temeljiti pokojninski reformi, s katero naj bi tudi zavrli razširjeno predčasno upokojevanje. Skrčili bi število ministrstev s šestnajst na deset, rezali bi privilegije visokega uradništva, zagotovili naj bi večjo prožnost trga dela.

V evski skupini si želijo, da bi institucije nekdanje trojke (ECB, evropska komisija, IMF) čim prej temeljito preverile položaj in dobile vpogled v atenske knjige, da bi videli kakršno je resničo stanje v grški državni blagajni. Eno od vprašanj, ki se postavlja, je, kje bodo predstavniki instituciji delali. Grška vlada namreč noče, da bi uradniki v slogu nekdanje trojke opravljali nadzor v Atenah.

V skladu s sporazumom o podaljšanju rešilnega programa do konca junija mora Grčija dobiti pozitivno ocene nekdanje trojke o sprejetih reformno-varčevalnih ukrepih. Šele nato bi lahko dobila denar, okoli sedem milijard evrov, iz rešilnega svežnja.

Ker je položaj dramatičen in ker je negotovo, ali bo Grčija imela dovolj denarja za plačilo vseh marčevskih obveznosti, v evrski skupini z negativnimi toni opozarjajo na izgubljanje časa. »Izgubili smo več kot dva tedna. Napredka ni bilo. Pogovore moramo začeti čim prej, bolje danes kot jutri. Ura tiktaka,« je opozoril Dijsselbloem. Grčiji bo po njegovih besedah pomoč zagotovljena le na podlagi izpolnjevanja zavez iz rešilnega programa.

Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je opozoril, da od zadnjega zasedanja evrske skupine »ni veliko novega«. Grčija da je sprejela naloge o izvajanju reform in da mora razpravljati s – trojko.

Ker je razprava evrske skupine bolj politična, finančni ministri pogovore o tehničnih podrobnostih prepuščajo trem institucijam. »Potrebujemo manj govorjenja in več dela,« je ocenil luksemburški finančni minister Pierre Gramegna.

(Dušan Mramor. Foto: Jure Eržen/Delo)

Bolj prijetna razprava o Sloveniji

Slovenski minister Dušan Mramor sicer pričakuje kar nekaj razprave o grških predlogih, posebno pa je vesel, da bo »razprava o Sloveniji bolj prijetna kot v zadnjih letih«. Razlog za bolj pozitivne bruseljske ocene so težko pričakovano zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP kot tudi razmeroma ugoden gospodarski položaj. Obe stvari bosta obravnavani na zasedanju finančnih ministrov.

Glede zadolževanja Slovenije v času rekordno nizkih zahtevanih donosov, ni hotel ugibati. Je pa opozoril, da razlog za nizke obresti niso le razmere na trgih, marveč tudi ukrepi, sprejeti v Sloveniji. »Prehiteli smo Italijo in Španijo. Smo že na ravni Irske,« je povedal Mramor.