Grčija pred bankrotom: zavrnili prošnjo Aten

Atene so na robu plačilne nesposobnosti, Evropa se pripravlja na črni scenarij.

Objavljeno
27. junij 2015 17.15
EUROZONE-GREECE/
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj - Finančni ministri so na zasedanju skupine z evrom zavrnili prošnjo Aten za enomesečno podaljšanje rešilnega programa. To pomeni, da Grčija ne bo mogla dobiti preostanka pomoči - 7,2 milijarde evrov in še 10,9 milijarde evrov.

Vodja skupine Jeroen Dijsselbloem je pojasnil, da bodo zasedanje nadaljevali s pripravami na zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra, kljub temu pa pričakuje, da se bo položaj v Grčiji še poslabšal.

Grški finančni minister Janis Varufakis na zasedanju ne bo sodeloval. Dejal je, da niti niso imeli mandata za podpis ponujenega sporazuma, ne da bi se prej posvetovali z državljani. »Če nam rečejo, naj podpišemo, bomo podpisali,« je povedal. Ker so pogajanja Aten s tremi institucijami še trajala, sicer sploh ni jasno, kaj naj bi podpisali in dali na referendum.

Pred zasedanjem ...

Zasedanje se je sicer začelo z izražanjem osuplosti nad razvojem dogodkov. Več ministrov je sicer opozarjalo, da je sklic referenduma demokratična in legitimna pravica, toda časovni okvir je nesrečen.

Ker je grška stran po nočni napovedi referenduma prekinila pogajanja s tremi institucijami, po besedah avstrijskega ministra Hansa Jörga Schellinga, sploh ni jasno, kakšno vprašanje bi bilo lahko postavljeno. To je besedah Belgijca Johana Van Overtveldta - bizaren korak.

Dokumenta, ki bi bil lahko podlaga za odločanje, sploh ni, saj so tri institucije zgolj predstavile svoje ponudbo, o kateri bi se danes morali še pogajati. Zato bi bil referendum kot odločanje o oslovi senci.

Tudi Nemec Wolfgang Schäuble je opozoril, da je grška stran enostranska končala pogovore in da se ministri ne morejo pogajati o ničemer.

»Plan B hitro postaja plan A,« je povedal finski minister Alexander Stubb. Načrt B sicer pomeni priprave na negativne scenarije, ki bi se utegnili uresničevati, če Atene ne bi več mogle plačati svojih obveznosti. V skrajnem primeru bi pomenil grexit, izhod Grčije iz evra. Načrt vključuje ukrepanje centralnih bank in blažitev pritiskov na ranljive članice.

Tudi strahovi slovenskega finančnega ministra Dušana Mramorja so se uresničili. »Možnosti za sporazum so minimalne in morali bomo na plan B,« je povedal. Ker se je območje evra okrepilo z različnimi mehanizmi, vzpostavljenimi med krizo, bo po njegovih beseda lahko nevtraliziralo negativne učinke načrta B.

Mramor dramatičnih posledic za Slovenijo ne pričakuje. »Bo obdobje negotovosti, višje obrestne mere za obveznice. S protiukrepi bo negotovost zmanjšana in obrestne mere se bodo vrnile na normalno raven,« je povedal. Evropski protiukrepi predvidevajo uporabe vrste instrumentov za finančno stabilnost območja z evrom in celotne EU. Glede tega, ali bi se Grčija lahko ognila grexitu, je Mramor povedal, da »možnosti so, vrata so odprta«. A možnosti so - omejene.

Dve možni razlagi ...

Med viri pri EU, ki s časnikarji govorijo pod pogojem anonimnosti, sta dve razlagi dogajanja.

Po prvi razlagi Grčija nadaljuje igro in poskuša iztržiti čim več. V tej igri izsiljevanje se grški pogajalci ne zavedajo, kje so postavljene meje, v skladu z drugo razlago pa je pred vrati grška plačilna nesposobnost (default). Ker se grški rešilni program izteče 30. junija in ker v novih okoliščinah ne more biti podaljšan, Grčija ne bo mogla plačati svojih obveznosti. Že v torek bi morala plačati IMF poldrugo milijardo evrov.

Pogoj za podaljšanje programa in črpanje preostale pomoči je sporazum o reformah in varčevalnih ukrepih. Posojilodajalke so Atenam ponudile 15,5 milijarde evrov iz veljavnega programa. Z njimi bi plačale obveznosti do novembra. Grški premier Aleksis Cipras si je zaželel krajše podaljšanje programa, da bi lahko v bolj mirnem ozračju izpeljali referendum.

Eden od virov je referendumsko idejo označil za »še eno balkansko zvijačo«.

Položaj bo v prihodnjih dneh dramatičen. Grki množično dvigujejo denar, kopičijo se novice o praznih bankomatih v grških mestih.

Ko Grčija po 30. juniju ne bo več imela programa, ECB najbrž ne bo mogla zagotavljati finančnih injekcij. Če se bo uresničil tak scenarij, bodo grške banke morale zapreti vrata.

Še vedno so v igri nadaljnji programi pomoči Grčiji. To bi lahko bila tako pomoč iz različnih instrumentov EU za pomoč šibkim članicam kot tudi tretji program pomoči, o katerem bi se pogajali v prihodnjih mesecih.