Tiskane izdaje
Bruselj - Čeprav bi grška vlada morala uradno poslati trem institucijam - ECB, evropski komisiji in IMF - svoje reformne in varčevalne načrte v ponedeljek, v bruseljskih pisarnah sinoči še niso obravnavali pisma iz Aten.
»Pogovori še trajajo, krožijo različni dokumenti,« je opoldne pojasnjevala povedala glasnica evropske komisije. Pozno zvečer so iz Aten prišle informacije, da bodo načrti dostavljeni šele jutri. Usklajevanje dokumenta med institucijami in grško vlado naj bi zagotovilo, da načrti Sirize ne bi bili zavrnjeni, s čimer bi se grška kriza spet zaostrila. Ne glede na odlog je bilo razpoloženje med posvetovanji zmerno optimistično in scenarij, po katerem bi institucije izrekle negativno mnenje o načrtih Grčije, je veljal za manj verjetnega.
Grški minister za finance Janis Varufakis je na zasedanju evrske skupine v petek obljubil, da bo vlada pripravila seznam ukrepov, temelječih na dosedanjem rešilnem programu. Z njimi naj bi izpolnili pričakovanja upnikov o uresničevanju ciljev iz programa. Nekaj podrobnosti iz načrtov je že znanih. Tako naj bi zasnovali bitko proti davčnim utajam, korupciji, tihotapljenju cigaret ... Med drugim naj bi bili na muhi bogati Grki, tudi ladjarji, da bi bilo breme bitke s krize pravičneje porazdeljeno. Najsiromašnejši lahko pričakujejo olajšave.
Odločilo bo glasovanje v bundestagu
Če bo mnenje institucij pozitivno, bodo načrte natančno proučili še ministri za finance iz evrske skupine. Po njihovem blagoslovu bodo članice začele postopke potrjevanja štirimesečnega podaljšanja rešilnega programa. Odločilno bo glasovanje v nemškem bundestagu. V njem sovladajoča bavarska CSU od Aten pričakuje trdne reformne zaveze. Nasploh je v nemškem konservativnem taboru veliko dvomov o grškem uresničevanju obljub. Izkušnje s številnimi obljubami iz prejšnjih grških vlad, denimo o privatizaciji, ki so ostale neizpolnjene, niso bile prijetne.
Po podaljšanju veljavnega programa mora Grčija v dveh mesecih pripraviti celovit reformni načrt in izvajati ukrepe. Vse to bodo morale – tako kot do zdaj trojka – potrditi še tri institucije. Njihovo pozitivno mnenje o uresničevanju programa je pogoj, da bi Grčija sploh lahko dobila preostanek pomoči iz sedanjega svežnja. V njem je še okoli sedem milijard iz različnih virov (evropski krizni sklad, ECB, IMF). Poleg tega je še vedno na razpolago 10,9 milijarde za kapitalske injekcije bankam. Varufakis je sinoči na CNN krivdo za zamudo pripisal trem institucijam, ki da so zaprosile, naj jim Atene uradno prošnjo pošljejo šele jutri.
Ciprasov trk z realno politiko
Voditelju Sirize Aleksisu Ciprasu je na grških volitvah sicer uspelo pritegnil volivce s populistično obljubo o koncu zategovanja pasu in nareku trojke, a upnikov, od katerih je odvisna atenska blagajna, s svojimi načrti ni prepričal.
Po zapletenih in tudi dramatičnih pogajanjih grškega premiera Alesisa Ciprasa in finančnega ministra Janisa Varufakisa z upniki je obveljalo, da večjih sprememb v načinu reševanja Grčije ne bo. Razlike so očitne kvečjemu v poimenovanjih: v Grčiji je osovražena trojka izginila iz besednjaka. Po drugi strani utegnejo dobiti tri institucije, ki jo sestavljajo (ECB, evropska komisija in IMF), še večjo vlogo v nadzoru izvrševanja varčevalno-reformnih načrtov. Po sporazumu, sklenjenem v petek, pa Atene ne bodo smele sprejemati nobenih enostranskih ukrepov.
Obljubljena darila volivcem do nadaljnjega ne bodo na repertoarju. Cipras mora krmariti med Skilo in Karibdo. Po poročanju grških medijev se znotraj Sirize, predvsem v njenem skrajno levem krilu, krepijo glasovi nezadovoljstva nad doseženim v pogajanjih z upniki. Več poslancev je opozorilo, da legitimnost Sirize temelji na obljubi o črtanju razvpitega memoranduma (zavez iz varčevalno-reformnega programa, sprejetih v zameno za evropsko pomoč). Tudi nekdanji premier Antonis Samaras že zbada svojega nekdanjega kritika Ciprasa, češ da je pokleknil pred trojko.
Preimenovanje »ribe v meso«
Starosta grške levice, udeleženec antifašistične borbe proti nemški okupaciji med drugo svetovno vojni in evropski poslanec Sirize Manolis Glezos je v blogu zapisal, da se s preimenovanjem trojke v institucije, memoranduma v sporazum in upnikov v partnerje prejšnji položaj ni spremenil. Po njegovem mnenju so le preimenovali »ribe v meso«. Opravičil se je grškemu prebivalstvu, ker je sam sodeloval pri ustvarjanju iluzij. »Med zatiralcem in zatiranim ne more biti kompromisa,« je prepričan najstarejši evropski poslanec, 92-letni Glezos.
Ker je Siriza mesec dni po zmagi na volitvah požrla obljube, pričakuje, da bodo v stranki o tem temeljito razpravljali. Cipras in Varufakis se po drugi strani branita z argumentom, da sta zagotovila več manevrskega prostora in prožnosti pri odločanju, s kakšnimi reformami bodo dosegli cilje.
Varufakis je razglasil konstruktivno večpomenskost doseženega sporazuma. Tako je v diplomatski praksi označen sporazum, ki z izbiro jezika in formulacij obema stranema omogoča, da ga lahko razglasita za lastni uspeh in ohranita obraz.
Grška vlada se je zavezala, da ne bo preklicala nobenega od ukrepov, sprejetih v zadnjih letih. Vse, kar bo naredila, mora uskladiti s tremi institucijami. Kljub temu ima nekaj manevrskega prostora za bolj socialno naravnane varčevalno-reformne ukrepe. Zanje se bo lahko odločala, če bo zagotovljeno njihovo financiranje, da ne bi bili ogroženi varčevalni cilji. Ti bi lahko bili ob upoštevanju gospodarskih okoliščin letos ublaženi, glavni cilj Grčije pa je primarni proračunski presežek (v njem se ne upoštevajo stroški dolga) v višini treh odstotkov BDP. Prihodnje leto bi moral biti še za poldrugo odstotno točko višji.
Negotovo okrevanje
Ti strogi cilji so v očeh upnikov nujni, da bi Grčija na začetku prihodnjega desetletja lahko imela stabilen dolg, ki bi se po načrtih nekdanje trojke do leta 2022 moral znižati pod 110 odstotkov BDP. Zalogaj je velik: lani je dolg znašal okoli 175 odstotkov BDP. Reševalci Grčiji so veliko pričakovali od napovedovane kar visoke gospodarske rasti letos in prihodnje leto, ki bi lahko sledila lanskemu koncu recesije. A po zadnjih političnih zapletih je postalo še bolj negotovo, ali se bo grško okrevanje po izbruhu krize nadaljevalo.
Če ne bo večjih pretresov v Sirizi in nesoglasij z upniki, si Grčija pred poletjem še lahko zagotovi nadaljnje financiranje in stabilnejši položaj glede tega. Pred iztekom podaljšanega programa se bodo začela pogajanja o novem rešilnem svežnju.
Kljub temu pa je še veliko negotovosti. Položaj grških bank je med krizo v zadnjih tednih spet postal dramatičen. Neizpolnjevanje zahtev v prihodnjih mesecih spet lahko postavi vprašanje izstopa Grčije iz območja evra (»grexita«). Tega vsaj uradno nihče noče, a če se bodo zapleti nadaljevali, bo verjetnost njegove uresničitve spet večja.
