Hrvaška: Odpis dolgov za preživetje

Zagreb − V uradih hrvaške državne finančne agencije se je začel uresničevati vladni ukrep odpisa dolgov državljanom, ki nimajo več sredstev niti za sprotno preživetje. Kot je bilo pričakovano, je na urade prišlo veliko ljudi. In tako bo še nekaj dni.

Hrvaško finančno ministrstvo je že pred časom napovedalo, da bo približno 55.000 ljudem, ki nimajo dovolj sredstev za sprotno življenje, odpisalo dolgove, saj so razmere v državi čedalje težje. Statistika je dovolj povedna. Na Hrvaškem živi pod pragom revščine vsak peti državljan, število brezposelnih se iz tedna v teden povečuje, najnovejši podatki kažejo, da je brez dela skoraj 330.000 ljudi, zaradi nezmožnosti odplačevanja dolgov ima račune blokirane 320.000 Hrvatov. In prav za del od njih je vlada pripravila ukrep odpisa dolgov. Gre za ljudi, ki so dolžni približno 4500 evrov. Teh naj bi bilo na Hrvaškem približno 55.000.

Pri bankah naj bi šlo za dolžnike, ki nikakor ne morejo odplačevati posojila za stanovanje, v katerem v resnici živijo in je njihova edina nepremičnina. Javna in telekomunikacijska podjetja naj bi izbrisala stare dolgove, ki so nižji od 260 evrov. Prav ti, mobilni operaterji so se najdlje upirali vladni zahtevi, vendar so pozneje le popustili. Z vlado so dosegli dogovor. Potrdilo, da so državljani upravičeni do odpisa dolgov, je včeraj začela izdajati državna finančna agencija, ker pa so v vladi pričakovali zelo velik naval že takoj prvi dan, je država odprla posebne pisarne v še nekaj večjih hrvaških mestih. Postopek odpisa dolga, od vložitve vloge do odobritve, naj bi trajal največ en mesec.

Pogovori o nameri vlade oziroma od zamisli do uresničitve so trajali kar nekaj časa, v zadnjih dneh januarja je hrvaška vlada skupaj z davčno upravo potrdila dolgo pričakovani sporazum o odpisu dolgov materialno najbolj ogroženim državljanom in sklenila, da bodo oprostili dolgove v višini do 35.000 kun (približno 4500 evrov), ki so nastali do 30. septembra 2014, znesek 35.000 kun sicer vključuje glavnico in vse stroške, ne pa tudi obresti na dolg.

V sporazum so vključene banke, telekomunikacijska, javna in mestna komunalna podjetja. V skladu s sporazumom bodo dolgove odpisali materialno najbolj ogroženim državljanom, ki nimajo niti premoženja niti prihrankov, iz katerih bi lahko vrnili dolgove, in imajo račune blokirane več kot leto dni.

Črna statistika in prva etična banka

Za številne je ukrep vlade dobrodošel, analitiki pa menijo, da gre za »gasilski« ukrep. Nič manj ni pomembno dejstvo, da je seznam podjetij in obrtnikov, ki svojim zaposlenim redno ne izplačujejo plač, iz meseca v mesec daljši. V primerjavi s podatki pred nekaj meseci se je na črnem sramotilnem seznamu nerednih izplačevalcev plač namreč znašlo kar 2500 podjetij in obrtnikov več, takratnim 33.000 zaposlenim pa se je pridružilo 4818 novih, ki niso dobili plač v zadnjih treh mesecih.

V teh dneh je zelo skrb vzbujajoče podatke objavil tudi hrvaški zavod za statistiko. Povedal je, da je bilo v zadnjih sedmih letih v naši južni sosedi izgubljenih oziroma zaprtih 182.000 delovnih mest, v zadnjih treh letih pa kar 70.000. Povprečna plača znaša približno 740 evrov, odnos med številom zaposlenih (teh je po najnovejših podatkih na Hrvaškem 1.397.400) in upokojenci pa je skoraj enak.

Na Hrvaškem z velikim zanimanjem pričakujejo napovedani začetek delovanja prve hrvaške etične banke. Projekta ustanovitve so se lotili lani, kmalu pa bodo, kot je napovedal pobudnik Zadruge za etično financiranje (ZEF) Goran Jeras, Hrvaško narodno banko zaprosili za dovoljenje za začetek poslovanja. Rdeča nit bo poslovanje po demokratičnih načelih – en deležnik, en glas in transparentnost. V banki obresti na posojeni denar (zgolj za stanovanja, avtomobile, belo tehniko, zdravstvene storitve, izobraževanje) ne bodo višje od štirih odstotkov. Nekateri so prepričani, da je v hrvaških bančnih razmerah, ko je v sistemu kar 18 odstotkov vseh posojil, danih državljanom, slabih, slabih pa je tudi dobrih 26 odstotkov posojil, odobrenih podjetjem, napoved začetka obratovanja prve hrvaške etične oziroma pravične banke pravzaprav brlivka na koncu predora.