IMF ostaja sidro reševanja Grčije

Ciprasova vlada se loteva tudi bolj bolečih ukrepov, da bi si čim prej zagotovila dolžniške odpustke.

Thu, 14.01.2016, 19:20; spremenjen: 21:17

Slovenija več za obrambo

Finančni minister Dušan Mramor je po kritikah iz zveze Nato napovedal, da bo Slovenija v prihodnjih letih namenila večji delež BDP za obrambo. Tako bi ob boljših gospodarskih gibanjih utegnila povišati delež že v proračunu za prihodnje leto. V proračunih za leta 2018-2020 naj bi v povprečju dosegli delež v višini 1,03 odstotka BDP. Delež izdatkov za obrambo se je v Sloveniji med krizo hitro znižal, lani se je gibal le še okoli 0,95 odstotka. Cilj Nata je 2-odstotni delež.

Bruselj - Pol leta po koncu dramatičnih pogajanj in sprejetju tretjega rešilnega programa za Grčijo levičarsko-nacionalistična vlada Aleksisa Ciprasa kar uspešno izpolnjuje reformno-varčevalne zaveze, ki so pogoj za nadaljnjo pomoč.

Med drugim polni državno blagajno z višjimi davki, odpravila je tudi davčne privilegije za otoke. Sprejela­ je rešitev, po kateri lahko banke na dražbah prodajo stanovanja, za katera lastniki ne odplačujejo hipotek. Prejšnje vlade so blokirale takšne rešitve. S takim ravnanjem niso varovale le socialno šibkih, marveč tudi premožne. Cipras v danih okoliščinah seveda ni mogel izpolniti obljube o odpravi osovraženega nepremičninskega davka, ki udarja po žepu zlasti siromašne. Boj proti korupciji, klientelizmu in davčnim utajam poteka v slogu prejšnjih vlad - po polžje.

Korak za korakom

Reform, s katerimi bi zagnali gospodarstvo, pritegnili naložbe in odpirali delovna mesta, še ni na obzorju. Retorika Ciprasove Sirize ostaja sovražna do kapitalizma, kljub temu se v praksi ne loti niti obdavčitve razvpitih bogatih ladjarjev. Finančni ministri evrske skupine, ki so med krizo pripravljali­ program, so na zasedanju, na katerem so pregledovali doslej doseženo, kar hvalili Atene. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je, denimo, poudaril, da si Grčija prizadeva za uresničitev programa. Dogovorjeno naj bi ­izpeljala korak za ­korakom.

Največji zalogaj prihodnjih tednov in mesecev bo velika pokojninska reforma, ki velja za glavni pogoj za doseganje vzdržnosti grških javnih financ. Tudi predstavniki grške vlade priznavajo, da je grški pokojninski sistem, ki se napaja predvsem iz državne blagajne, na robu prepada. Atene so upnicam poslale sveženj na več kot 100 straneh. Pričakovano je, da bi z reformo zmanjšali luknjo za 1,8 milijarde evrov. Od tega bi dve tretjini naredili z rezi, 600 milijonov pa bi dobili z višjimi prispevki. Cipras se sicer želi čim bolj ogniti nepriljubljenim rezom v pokojnine.

V evrski skupini se s predlogom še niso podrobneje ukvarjali, saj ga morajo še preučiti. Načeloma je ocenjen kot ambiciozen in korak v pravo smer. »Izračuni morajo biti še narejeni,« je opozoril vir pri EU. Med upnicami je nekaj zadržkov, saj da zviševanje prispevkov, s katerimi bodo obremenjeni zaposleni in delodajalci, ni prava pot za gospodarsko okrevanje. Zniževanje­ naj bi prizadelo Grke z višjimi pokojninami in tiste, ki se bodo v prihodnjih letih upokojili. Kopico obstoječih pokojninskih skladov naj bi združili pod eno streho.

Za grško vlado je ključno, da trojka čim prej začne in konča prvi pregled sprejemanja in izvajanja reform, tudi načrtovane pokojninske. Končni pregled in njegova pozitivna ocena sta podlaga za vse nadaljnje korake. Tako bo lahko narejena ocena vzdržnosti grškega dolga. Ko bo narejena, bo Cipras lahko dosegel enega glavnih ciljev - dolžniške olajšave, ki so bile Atenam obljubljene ob sprejetju programa. Klasični odpis dolga sicer ni predviden, a Grčiji se obetajo še daljši plačilni roki in nižje obresti.

Grški javni dolg naj bi se letos gibal okoli 200 odstotkov BDP. Ker so odplačila preložena v prihodnja desetletja, je breme njegovega servisiranja na letni ravni nizko in primerljivo z drugimi evropskimi državami. Vzdržnost dolga je IMF vedno postavljal kot pogoj za sodelovanje v grškem programu. Čeprav si je Cipras želel, da washingtonska institucija v prihodnje ne bi več sodelovala pri reševanju njegove države, se njegove želje najbrž ne bodo uresničile. Program IMF se bo končal spomladi, nato bo sprejel odločitev o nadaljnjem ­sodelovanju.

IMF bo že tako sodeloval pri pregledu reform v okviru trojke. Atene bi raje reševale krizo brez njega, ker je posebno strog pri zahtevah po reformah in manj voljan politično popuščati, kot je značilno za vlade in evropsko komisijo. Tudi pri ocenah stanja grškega pokojninskega sistema je posebno oster. Ne samo Nemčija, tudi nekaj drugih članic si ne predstavlja izvajanja rešilnega programa brez IMF, njegove ekspertize in strogosti. Po besedah vodje evrske skupine Jeroena Dijsselbloema tudi grški finančni minister Evklid Cakalotos vidi IMF kot del programa.

Prijavi sovražni govor