Iranski trg bo treba spet osvojiti

Podjetja stavijo predvsem na obnovo infrastrukture in tudi na turizem.

Objavljeno
10. avgust 2015 16.27
Damjan Viršek, gospodarstvo
Damjan Viršek, gospodarstvo

Ljubljana – Obnova in nadgradnja na vseh področjih infrastrukture v Iranu je tista dejavnost, kjer slovenska podjetja vidijo največ možnosti za uspešen prodor na trg. Duol, ki proizvaja napihljive šotore, Iskratel (telekomunikacije), Comita (energetski sektor) in integrator inženirskih projektov Riko bodo jeseni v Teheranu odprli skupno pisarno.

»Pričakujemo, da bomo tako zmanjšali stroške ponovnega vstopa na trg in lažje povezali svoje kontakte v gospodarstvu in politiki. Vsaj tri podjetja že imamo izkušnje iz Irana, pomemben del naših potencialnih strank prihaja iz državnega sektorja, mi pa si med seboj ne konkuriramo,« odločitev za skupni nastop štirih podjetij pojasnjuje direktor Duola Dušan Olaj. »Registrirali smo svoje podjetje in še s tremi partnerji odpiramo skupno pisarno«. Duol računa predvsem na dobavo rastlinjakov za kmetijstvo ter večnamenskih in športnih dvoran.

Slovenija je še leta 2007 v Iran izvozila za 58,5 milijona evrov blaga, potem pa je obseg strmo padal, do 21,4 milijona evrov v letu 2014. Velikega dela izdelkov, ki jih naša podjetja lahko ponudijo obetavnemu trgu z 80 milijoni prebivalcev, zaradi mednarodnih gospodarskih sankcij tja ni bilo več mogoče izvažati. V prihodnjih nekaj mesecih se bo to spremenilo in slovenska podjetja si obetajo veliko poslovnih priložnosti. »Težko je reči, koliko kapitala bodo imeli na voljo za investicije. Govorimo pa o trgu, ki bo lačen izdelkov in tam je treba biti,« pravi Olaj.

Podobno optimističen je glede Irana tudi Frenk Kovač, direktor Gozdnega gospodarstva Postojna. »Mi izdelujemo opažne nosilce in plošče za gradbeništvo in na tem področju tudi pričakujemo poslovne priložnosti. Lani, ko so sankcije še veljale, smo bili v Iranu na obisku z delegacijo gospodarske zbornice in lahko rečem, da smo vzpostavili kar nekaj dobrih kontaktov, od katerih si obetamo konkretno sodelovanje – mogoče že v naslednjih mesecih.«

Kljub taki »zasebni pobudi« pa predstavniki gospodarstva poudarjajo, da mora svoj del naloge opraviti tudi država in čim prej odpreti veleposlaništvo. »Čeprav sem včeraj dobil klic iz Irana, v turizmu ne pričakujem sprememb, dokler tam ne bomo imeli veleposlaništva. Ključen je na primer režim izdajanja viz – zdaj nas v Iranu zastopajo Avstrijci in to ni optimalna rešitev,« je povedal Miran Krajnc, direktor turistične agencije Condor. Njegova agencija je v Iranu delala več let in prišli so do stopnje, ko so k nam lahko pripeljali tudi večje skupine gostov, ki so v Slovenji ostali štiri do pet dni. »Nepremišljena odločitev, ko so leta 2013 zaprli veleposlaništvo, nam je uničila trg. Po tistem smo imeli še dve skupini, dogovorjeni že prej, zdaj pa smo na stopnji, ko se pripravljamo, da začnemo znova,« je povedal.