Jemen gori, arabske države ustanavljajo skupno vojsko

Medtem ko koalicija sunitskih arabskih držav pod vodstvom Saudske Arabije še naprej bombardira cilja hutijevskih upornikov v Jemnu, je vodstvo Arabske lige na svojem letnem srečanju v egiptovskem Šarm el Šejku sprejelo sklep o ustanovitvi »enotnih arabskih sil« – združene arabske vojske, torej.

Letno srečanje Arabske lige v rdečemorskem letovišču Šarm el Šejk je le še dodatno utrdilo sunitsko-šiitski konflikt, ki razjeda drobovje bližnjevzhodne regije. Sunitske arabske države so utrdile svoj »blok« in šiitskemu Iranu in njegovim zaveznikom v regiji (in tudi globalno) poslale jasno – po vojni napovedi zaudarjajoče – sporočilo, ki bo med šiitskim prebivalstvom Bližnjega vzhoda gotovo močno odjeknilo.

Združena sunitska armada

Predsednik Arabske lige, prav tako Egipčan Nabil al Arabi, ki je vodil zasedanje, je tako danes potrdil, da bodo skupne arabske sile – za razliko od koalicije, ki trenutno bombardira Jemen – »stalne«. Al Arabi je ob tem dodal, da so arabske države v tem trenutku izpostavljene takšnim grožnjam kot še nikoli – »kar se tiče njihove stabilnosti in identitete«. Prvi mož Arabske lige, ki jo že nekaj let obvladujeta Saudska Arabija in Katar, po državnem udaru v Kairu pa se je v društvu arabskih držav zopet povečal vpliv Egipta, je danes tudi izjavil, da je vpliv zunanjih – nearabskih – igralcev na dogajanja v bližnjevzhodni regiji čedalje večji. Ob tem je, kako ironična in paradoksalna je regionalna geopolitika, al Arabi izpostavil vlogi Irana in Izraela.

Abdel Fatah al Sisi, egiptovski predsednik in nekdanji prvi mož egiptovske vojske, ki je z državnim udarom julija 2013 (zopet) prevzela oblast v državi, je srečanje arabskih voditeljev, ki ga je osebno gostil, zaključil z besedami, da je »tisto, kar povezuje arabske države, večje od tistega, kar jih razdvaja«. Pri tem je imel brez dvoma v mislih Iran, s katerim se Saudska Arabija, vodilna sunitska sila, ki med drugim finančno podpira Sisijevo vojaško hunto, že vse od začetka iraške državljanske vojne pred enajstimi leti spopada za prevlado v regiji. Po Iraku in Siriji, najbolj krvavem konfliktu našega časa, ki mu nikakor ni videti konca, se je bližnjevzhodna »tridesetletna« sektaška vojna v zadnjih mesecih preselila tudi v Jemen.

Sledi kopenski poseg?

Tamkajšnjim (šiitskim) hutijevskim upornikom je s pomočjo Irana v zadnjega pol leta namreč uspelo prevzeti nadzor nad velikim delom sicer težko obvladljive države, pri tem pa se jim je s svojimi lojalisti pridružil tudi morda največji arabski oportunist, padli diktator Ali Abdulah Saleh, ki je v jemenski vojni do zdaj sodeloval prav z vsemi akterji. Tako z zunanjimi kot z notranjimi. Tako z Združenimi državami kot z Al Kaido. Tako s Saudsko Arabijo kot z Iranom. (Večinoma) saudska vojaška operacija je v zadnjih štirih dneh sicer precej oslabila hutijevske upornike, a letalski napadi na cilje v Sani in drugih jemenskih mestih so se nadaljevali tudi danes. Številni predstavniki jemenskih oblasti, ki trenutno »obratujejo« v Riadu, med njimi tudi zunanji minister Riad Jasin, so v zadnjih dneh jasno nakazali, da se vojaška operacija Odločilna nevihta ne bo končala, dokler hutijevski uporniki ne bodo poraženi in dokler se v svojo palačo v Sani iz zatočišča v Saudski Arabiji ne bo vrnil predsednik Abd Rabbo Mansour Hadi. »Do politične rešitve bo v Jemnu prišlo takrat, ko bo vojaška operacija dosegla svoje cilje,« je danes novinarjem povedal jemenski zunanji minister ter dodal, da dokler legitimne jemenske oblasti ne bodo v celoti prevzele nadzora nad državo, ne bo »nikakršnega dialoga ali pogajanj«. Jasin ob tem nikakor ni izključil možnosti kopenskega posega. Tega bi saudski dvor sicer lahko sprožil kadar koli: ob jemenski meji je namreč že od četrtka zbranih 150.000 saudskih vojakov.