Tiskane izdaje
Bruselj – V grški zgodbi se pričakuje še nadaljnje zaostrovanje. Glasnik IMF je v Washingtonu sporočil, da so njihovi predstavniki odpotovali iz Bruslja in da ne sodelujejo v pogajanjih. To je nepričakovano ostro sporočilo institucije, ki v pogajanjih odločno vztraja pri sprejemanju reform in urejanju javnih financ. Razlike na vseh ključnih področjih da so velike, v zadnjem času napredka ni bilo. Pot do sporazuma je po besedah glasnika še dolga.
»Krava mora z ledu, a stalno ji spodrsava. Danes jo bomo spet porinili,« je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker s slikovito primerjavo opisal položaj v reševanju grške dolžniške krize.
Juncker se je sicer popoldne srečal z grškim premierom Aleksisom Ciprasom. A tudi v dvournih pogovorih napredka ni bilo. Razpravljala sta o poti do cilja.
Med evropskimi voditelji ob robu vrha EU in Latinske Amerike je bilo očitne kar nekaj nepotrpežljivosti. V še enih nočnih pogajanjih nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollanda z grškim prmeierom Aleksisom Ciprasom preboja še ni bilo.
Končala so se s klasično formulacijo Merklove, da se morajo pospešiti pogovori Aten s tremi institucijami. Šele ko bodo rešitve usklajene z njimi, lahko stvari pridejo na višjo politično raven. Čez en teden bo v Luxembourgu potekalo zasedanje finančnih ministrov skupine držav z evrom.
Predsednik evropskega sveta in šefa vrha območja z evrom Donald Tusk je temu srečanju pripisal usodni pomen. Grčija da mora biti bolj realistična in sprejeti odločitev. »Ni več časa za hazarderstvo. Bojim se, da prihaja čas, ko bo nekdo rekel, da je igra je končana,« je povedal.
V zadnjih dneh so sicer spet krožila številna ugibanja o poteku poti do rešitve krize, denimo o podaljšanju obstoječega rešilnega programa – ta se izteče konec meseca – za devet mesec. Čeprav kdo od predstavnikov EU omenja več optimizma glede pogajanj, se po drugi strani spet širita pesimizem in negotovost, če bo pogajalcem uspelo doseči sporazum.
V diplomatskih krogih opozarjajo, da je »žogica na grški strani igrišča, da je Cipras potisnjen v kot in da vsi čakajo na njegove odločitve«. Kot eno od ovir na poti do sporazuma obravnavajo notranjepolitični položaj v Grčiji, ki krči Ciprasov manevrski prostor.
Predsednik nemške centralne banke (Bundesbank) Jens Weidmann je opozoril, da se tveganja grškega bankrota vsak dan povečujejo. Območje z evrom da je sicer bolje pripravljeno na takšne primere, tveganja širjenje krize v druge države pa ne bi smeli podcenjevati. Po njegovem mnenju bi bili največji poraženci bankrota Grki in Grčija.
