Tiskane izdaje
London – Padec vrednosti valute vodi v zvišanje cen produktov in storitev, to pa bo ena od neprijetnih posledic brexita, na katero se bodo britanski potrošniki morali navaditi.
Medtem ko britansko gospodarstvo v zadnjih mesecih ni utrpelo kolapsa, ki so ga mnogi napovedali, je težko iti mimo dejstva, da je glasovanje za izstop iz Evropske unije udarilo po kupni moči Otočanov. Toda do prejšnjega tedna tega večina ni imela možnosti občutiti. Kdor ni trgoval s funti ali potoval v tujino in menjal močno devalvirano britansko valuto v evre ali ameriške dolarje, je lahko dokaj mirno spal, brez skrbi, da bo za svoj denar naslednje jutro dobil manj kot prejšnjo noč.
Majoneza in pralni prašek
A realnost je takšna, da padec vrednosti denarja prej ali slej občutijo vsi deli prebivalstva. Britance je na to opozoril spor med Unileverjev in Tescom, največjim proizvajalcem potrošniških izdelkov in največjo trgovsko verigo v državi, zaradi napovedanega desetodstotnega zvišanja veleprodajnih cen blagovnih znamk, kot so majoneza Hellmann's, pralni prašek Persil in sladoled Ben&Jerry's. Unileverjevi proizvodi so prejšnji teden za nekaj dni izginili s polic slabše založenih Tescovih poslovalnic in spletne trgovine, potem ko so se pri trgovcu odločili, da ne bodo privolili v povišanje njihove cene.
Unilever, ki je s tem želel ublažiti učinek padajočega funta, se je znašel v defenzivi, sploh ko je postalo jasno, da želi več iztržiti tudi za izdelke, ki so v celoti proizvedeni v Britaniji in na katere gibanja valutnih tečajev nimajo tolikšnega vpliva.
Podjetji sta nesoglasja na koncu zgladili v rekordno hitrem času in Unileverjeve blagovne znamke so se čez vikend znova znašle v Tescovi spletni trgovini. Kako sta dosegli kompromis, nista razkrili, a v resnici niti ni pomembno, katero od njiju je prej popustilo.
Cene nekaterih potrošniških proizvodov se na Otoku v zadnjih letih skoraj niso spremenile, kar je bilo predvsem posledica »cenovnih vojn« med različnimi trgovskimi verigami. Tesco in drugi britanski trgovci dolgoročno skoraj zagotovo ne bodo mogli absorbirati višjih cen uvoza, ne da bi tudi zvišali cene izdelkov na svojih policah. To je v zadnjem času potrdilo tudi več gospodarstvenikov in analitikov.
Trgovci bodo z višanjem cen verjetno počakali do prihodnjega leta, a njihove marže po besedah Justina Kinga, nekdanjega direktorja trgovske družbe Sainsbury's, niso tako visoke, da bi lahko sami krili večje stroške uvoženih izdelkov. Te bodo na koncu prenesli na potrošnike. V britanski trgovinski zbornici (BRC) poudarjajo, da trgovci počnejo vse, da bi izboljšali učinkovitost dobavnih verig in s tem laže nadzirali inflacijske pritiske, ki so posledica padajočega funta. A vseeno ne skrivajo, da bo obisk trgovine za britanske potrošnike v prihodnosti dražji, kot je bil doslej.
Ko brexit postane realnost
Sterling je od junijskega referenduma o izstopu iz EU v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom strmoglavil za 19 oziroma 16 odstotkov. A njegovo razvrednotenje ni imelo samo negativnih posledic. Nizek funt je, sodeč po makroekonomskih kazalcih, povečal konkurenčnost britanskih proizvodov in storitev na drugih trgih.
Padanje njegove vrednosti bo povzročilo nekaj bolečine, predvsem v obliki višje inflacije, je zapisal Guardianov komentator Larry Eliot, a dolgoročno bo najverjetneje vodilo tudi v močnejšo rast, zlasti v izvozno naravnanih sektorjih gospodarstva. Kakšno bo življenje Britancev čez pet ali deset let, je težko predvideti. Ko se bodo življenjski stroški enkrat zares dvignili, bo to za marsikoga simboličen trenutek, ko je brexit postal realnost. Nezadovoljstvo bi se lahko povečalo, prioritete nekaterih ljudi spremenile.
Negativni učinki brexita prav gotovo ne bodo omejeni na bankirje v Cityju, popotnike in britanske izseljence, ki živijo v drugih državah EU, a so še vedno odvisni od funta. Na Otoku bo padec življenjskega standarda v najboljšem primeru postopen, zaradi česar bi ga ljudje počasneje občutili. Na takšen razplet verjetno upa tudi vlada. S tem bi si namreč zagotovila nekaj več časa, da sprejme ukrepe za povrnitev zaupanja v britansko gospodarstvo in reši vsaj nekatera od vprašanj, ki jih je navrgel referendum.
