»Katastrofa« v Sloveniji, zadovoljstvo v Nemčiji in celo v Grčiji

Evrske države in bančni obremenitveni testi − odzivi v državah z bančnimi težavami.

Objavljeno
26. oktober 2014 15.52
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin - »Rezultati jamčijo, da prihodnja gospodarska rast ne bo prizadeta z omejitvami pri ponudbi posojil,« je po objavi rezultatov stresnih testov 130 bank evrskega območja povedal podpredsednik ECB Vitor Costancio. Nova vrhovna nadzornica evrskega bančništva Danièle Nouy pa je sporočila, da bodo morale tiste od petindvajsetih bank, ki še niso opravile s svojimi težavami, reševalne načrte predložiti do desetega novembra.

Nemški komentatorji rezultate stresnega testa za največji slovenski banki NLB in NKBM ocenjujejo kot katastrofalne. »Na srečo je Slovenija tako majhna in ne more pretresti evrskega območja, problematično pa je, da so bančne težave Slovenije znane že leta in se kljub temu ni veliko zgodilo,« piše Handelsblatt. Nemci pa so zadovoljni, da sta teste dobro prestali največji banki Deutsche Bank in Commerzbank, ki se sicer soočata s precejšnjimi težavami.

Pred objavo testov so težave napovedovali tudi nekaterim bankam, ki financirajo ladejdelništvo, na koncu pa izpita ni opravila le Münchener Hypothekenbank, ki pa je kot številne druge medtem že opravila dokapitalizacijo. Štiriindvajset ocenjenih nemški bank je od začetka leta pridobilo za 14,4 milijarde evrov svežega kapitala, vse njihove težave pa vendarle niso končane: Deutsche Bank se obetajo visoke kazni zaradi valutnih in drugih manipulacij, s čimer povezujejo celo nekaj samomorov v svojih vodilnih strukturah.

Zadovoljni so lahko tudi v Franciji, ki je zdaj na tapeti zaradi pomanjkanja gospodarskih reform, in v Španiji, ki je, kot kaže, opravila že velik del domače naloge: oboji bodo morali posebej poskrbeti le za eno od svojih bank. Namestnik guvernerja irske centralne banke Cyril Roux ob eni sami irski banki med petindvajsetimi problematičnimi vidi napredek v stabilizaciji in prenovi irskega bančnega sistema v minulih letih.

Roke si manejo celo nekateri grški komentatorji. »Alpha in Piraeus sta se že dinamično dokončali nalogo, Eurobank in National pa potrebujeta »neznatno vsoto« 291 milijonov evrov,« so zapisali pri časopisu Kathimerini. »Rezultat ni le velika spodbuda lokalnemu posojilnemu sektorju, ampak tudi vladi, ki bo lahko zdaj rezerve v višini 11,3 milijarde evrov iz sklada stabilnosti uporabila za druge namene, na primer za nižanje državnega dolga.«

Na izpitu padlo kar devet italijanskih bank

Prihodnost bo pokazala, ali je grški optimizem upravičen, že zdaj pa so lahko zaskrbljeni v Italiji, kjer je na izpitu ECB padlo kar devet bank. »V skladu s tem bodo morda investitorji z mednarodnih finančnih trgov v prihodnjih tednih negativno pogledovali proti Italiji,« ocenjuje revija Spiegel. Izpita ECB pa nista opravili niti dve belgijski banki in druga največja banka Portugalske, padla je tudi avstrijska Österreichischer Volksbanken-Verbund. Pri slovenski severni sosedi so lahko veseli, da se je bolje izkazalo šest drugih, potem ko je prvo obdobje zadnje finančne krize pokazalo obsežno tvegano poslovanje nekaterih v vzhodnih in južnih sosedah.

Na Cipru bodo morali dodatno poskrbeti za dve svoji banki, ob navajanju te države pa nekateri spet opozarjajo na prejšnje napake ECB. Nedavno objavljeni tajni protokoli o postopkih med tako imenovano ciprsko krizo namreč kažejo, da so se v Frankfurtu lotili reševanja banke Laiki kljub jasnim opozorilom, da bodo metali denar stran - kar se je na koncu tudi zgodilo.

Tudi za vse evrske banke so testi pokazali, da imajo veliko več slabih kreditov, kot pa so mislili doslej, z 879 milijardami evrov za 136 milijard več, kot pa so domnevali pred »celovito oceno«, med katero so preverjali tako kakovost bančnih sredstev kot odgovore na simulirane finančne krize. Okrog šest tisoč nadzornikov je po 31. decembru 2013 preverilo okrog 82 odstotkov vseh evrskih bančnih bilanc, med njimi tudi tistih iz Litve, ki se bo območju skupne evropske valute pridružila januarja.