Kitajski upočasnjeni galop

Najbolj opazni znaki kitajskega preinvestriranja v zadnjih letih so »mesta duhov« in predimenzionirani industrijski obrati.

Objavljeno
19. januar 2016 11.49
CHINA-ECONOMY/GDP
Zorana Baković
Zorana Baković

Peking − Ko so v Pekingu danes objavili statistične podatke za lansko leto, ekonomistov ni toliko zaskrbela najnižja stopnja gospodarske rasti v zadnjega četrt stoletja, kolikor jih je zaskrbelo, da se bo upočasnjevanje nadaljevalo tudi v letošnjem letu.

V zadnjem četrtletju se je druga ekonomija sveta povečala za 6,8 odstotka, celoletna rast pa je s tem znašala 6,9 odstotka. Čeprav poskuša centralna vlada pomiriti s trditvami, da so ti rezultati še vedno v okviru dovoljenih odstopanj od sedemodstotne rasti, ki si jo je postavila za cilj, gre za trend, ki se bo očitno nadaljeval tudi v prihodnje. Vse finančnoanalitične hiše Kitajski za letošnje leto napovedujejo še nižjo rast; nekatere govorijo o 6,5-odstotni, druge pa opozarjajo, da je realneje pričakovati rast v višini 6,3 odstotka.

Direktor kitajskega statističnega urada Wang Baoan je na novinarski konferenci prepričeval javnost, da bo letošnje leto vendarle boljše, še posebej v nekaterih sektorjih gospodarstva. Tako se po njegovih besedah spletni trgovini obeta nadaljnji razcvet. Toda rast industrijske proizvodnje se je z 8,3 odstotka v letu 2014 lani upočasnila na »vsega« 6,1 odstotka, in ker sta glavna vzroka za to prevelika kapaciteta industrijskih obratov in gradnja prevelikega števila stanovanj, ki jih ne morejo več prodati, nekateri kitajski ekonomisti svarijo, da bo letošnje leto še težje, kot je bilo lansko.

Kot ocenjuje neodvisni ekonomski analitik Andy Xie, se je Kitajska od leta 2009 do danes »preinvestirala« za 40.000 milijard juanov (več kot 6000 milijard dolarjev), kar je fizično najbolj opazno v »mestih duhov«, ki stojijo povsem prazna, in v obratih, ki bi lahko proizvajali petkrat več od tega, kar trenutno od njih zahteva tržišče. Jeklarne bi tako morale proizvajati petino manj jekla, predimenzionirane pa so celo tovarne pametnih telefonov in tudi elektrarne.

Na drugi strani je dobra novica, da se lokalni dolg ni bistveno povečal in so ga preračunali na 40 odstotkov BDP, kar je vendarle veliko nižje od ocen, ki so govorile o 60-odstotni zadolženosti.

Devalvacija juana in znižanje deviznih rezerv nista imela velikega vpliva na kitajsko ekonomijo, ki pa jo je na drugi strani prizadelo nekaj šokov, ki so stresli borzi v Šanghaju in Shenzhenu.

Še najboljša novica je, da se medtem nadaljuje razvoj storitvenega sektorja, ki mu je v grobem uspelo absorbirati delovno silo, odpuščeno iz upočasnjene industrijske proizvodnje. Da bi še spodbudila potrošnjo, bo kitajska vlada še naprej povečevala proračunski primanjkljaj, kar pa je le druga pot do problemov. Domneve o tem, kako se bo lotila njihovega reševanja, so različne, za podrobnosti glede tega pa bo treba počakati do začetka marca, ko bo na letnem zasedanju najvišjega zakonodajnega organa definirana ekonomska politika za letos.