Tiskane izdaje
Ljudsko republiko Kitajsko zanima dodeljevanje posojil balkanskim državam in vlaganje naložb v teh državah predvsem zato, ker se zaveda, da čim bolj negotove so razmere v kitajskem gospodarstvu, tem bolj azijski sili koristi navzočnost v tem delu Evrope.
Samo čez Balkan lahko namreč Kitajska vstopi na trg celotne Evropske unije kot njen stalni in dolgoročni partner. Azijska sila je resda začela s posojili, vendar zdaj čedalje odločneje tudi vlaga v to regijo. Prednost daje seveda infrastrukturi in energiji.
Potem ko se je pokazalo, da niti grška vlada pod Aleksisom Ciprasom ne more zaustaviti privatizacije, so Kitajci zanesljivo utrdili svoj položaj v atenskem pristanišču Pirej in od tam širijo svoj kapital po logičnem zaporedju. Vlagajo v Albanijo in Črno goro, Srbijo in BiH, pripravljajo pa se tudi na vstop obsežnega kitajskega kapitala v Makedonijo in Bolgarijo (in to ne po naključju v Burgas ob Črnem morju in Plovdiv, ki je na polovici poti proti zahodu do Sofije). Projektov ne izbirajo glede na velikost (lotevajo se tako gradnje 41 kilometrov dolge avtoceste Bar–Boljare kot 380 kilometrov dolge hitre proge Beograd–Budimpešta), ampak samo glede na pomen za celoten koncept povezovanja nove »svilne poti« od Pekinga pa vse do najzahodnejše točke Evrope.
Toda čim bolj zahodno pridejo Kitajci, toliko težje je njihovo delo. Na Hrvaškem se kljub temu, da se Zagreb menda zanima za okrepljeno sodelovanje s Pekingom, nenehno dogovarjajo o velikih projektih, ki še vedno obstajajo samo na papirju, Slovenija pa že ima standarde, ki so popolnoma drugačni od balkanskih držav. Kljub temu se Kitajska zaveda, da mora nujno okrepiti svojo navzočnost v celotni Evropi, medtem ko se spoprijema z nemirnim dogajanjem v svojem gospodarstvu. Samo tu lahko namreč zviša tehnološke standarde in pridobi priporočila za globalni nastop.
Nekateri evropski analitiki se sprašujejo, ali kitajska navzočnost na Balkanu omogoča krepitev vpliva Rusije. Za zdaj je jasno samo to, da Kitajska prinaša večstranskost v regijo, ki mora nazadnje pripasti Evropski uniji. Kitajski koncept evrazijskega združevanja je vendarle popolnoma drugačen od ruskega.
***
Tam, kjer Zahod ne gradi, se Kitajska ponuja kot velika posojilodajalka in vlagateljica. Več o kitajskih ambicijah v balkanskih državah preberite v prispevku Zorane Baković, ki bo objavljen jutri ob 8. uri na naši spleti strani, o konkretnih projektih azijske sile na Balkanu pa v članku Nejca Goleta in Jana Brataniča, ki bo na spletni strani objavljen ob 12. uri. Pričakala vas bosta tudi v jutrišnji tiskani izdaji časopisa Delo.
