Tiskane izdaje
Oči svetovne javnosti so spet uprte v ameriško centralno banko Federal Reserve, ki je začela dvodnevno marčno zasedanje. Ob ugodnih kazalnikih v ameriškem gospodarstvu namreč finančni trgi soglasno pričakujejo zvišanje obrestnih mer, verjetno za 0,25 odstotka.
Federal Reserve (skrajšano Fed), ki jih vodi Janet Yellen, pri svojih posegih na denarnem trgu upošteva poleg inflacije tudi gospodarsko rast in zaposlenost – in zadnji podatki brez dvoma krepijo pričakovanja o zvišanju obresti.
Po eni strani je inflacija v ZDA v januarju letno naraščala najhitreje v zadnjih štirih letih, po drugi je ameriško gospodarstvo v zadnjih treh mesecih ustvarilo neto 235.000 novih delovnih mest, pri tem da je povprečna stopnja brezposelnosti v ZDA (4,7 odstotka) že tako za skoraj polovico nižja kot v evrskem območju, ameriško gospodarstvo pa bo letos ponovno raslo hitreje kot evrsko.
Odziv na pregrevanje gospodarstva in tečajev na Wall Streetu
Fed je sicer že decembra ameriški ekonomji za letos napovedal 2,1-odstotno rast. Trumponomika (ekonomska politika nove ameriške administracije z napovedano kombinacijo obsežne deregulacije, davčnih rezov in tisočmilijardnih naložb v ameriško infrastrukturo) očitno še dodatno pregreva ameriško ekonomijo in povzroča nevarno evforijo na Wall Streetu.
Rast delniških tečajev podira zgodovinske rekorde, indeks Dow Jones je pred kratkim dosegel vrednost 21.000 točk, kar med konservativnejšimi analitiki znova vzbuja skrbi in pogreva tudi črne scenarije o veliki korekciji, znižanju delniških tečajev na raven 14.000 točk izpred štirih let.
Vplivni odbor za odprti trg (FOMC) pri ameriški centralni banki ima tako zdaj v rokah zelo trdne argumente za ukrepanje, še posebej, ker so ameriške obresti še vedno na precej nizkih ravneh, med 0,5 in 0,75 odstotka. Finančna in politična javnost pa z velikim zanimanjem pričakuje tudi poudarke v današnjem nastopu predsednice Janet Yellen, ki sicer na leto javno spregovori le po štirih sestankih Feda.
Trgi so dvig obrestnih mer, že drugi po lanskem decembru, a hkrati šele tretji v zadnjih desetih letih, že všteli v svoja predvidevanja. Dolar se je tako včeraj okrepil za 0,2 odstotka razmerju do košarice drugih svetovnih valut, cene nafte pa so se pričakovano znižale.
S pričakovanim današnjim zvišanjem obrestnih mer bi se potrdile decembrske napovedi analitikov, da nas letos čaka več (govori se o treh ali štirih) manjših, postopnih dvigov obrestnih mer. Tudi po predvidevanjih samih Federal Reserve je pričakovati nadaljnje zviševanje ključne referenčne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer na 1,375 odstotka v 2017 in na 2,125 odstotka v 2018.
Kakšen bo letos odgovor Maria Draghija?
Čedalje višje dolarske obrestne mere in odliv kapitala čez Atlantik bodo v prihodnje postale vse večji izziv tudi za Draghijevo Evropsko centralno banko, ki še kar vztraja pri zgodovinsko nizkih obrestnih merah. Analitiki zato pričakujejo, da bodo ameriški obrestni trendi – ki se časovno ujemajo tudi z vse višjimi stopnjami inflacije na starem kontinentu – letos spodbudili tudi zvišanje oziroma že kar težko pričakovano normalizacijo obrestnih mer tudi v Evropi.
