Liberalizacija zelene trgovine

Ljubljana - Carine na proizvode, ki prispevajo k varovanju okolja bodo, kot kaže, kmalu odpravljene, ali pa bodo vsaj nižje. V Ženevi se je nedavno končal drugi krog pogajanj o sproščanju trgovine s tako imenovanimi zelenimi proizvodi, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), a v njih niso vključene vse članice.

Pravzaprav je bila pobuda za pogajanja o sporazmu EGA (Environmental Goods agreeement) dana na ekonomskem forumu januarja letos v Davosu. In sicer potem, ko so se članice azijsko-pacifiškega združenja za gospodarsko sodelovanje (APEC) že dogovorile, da do leta 2015 za pet odstotkov znižajo carine za 54 okoljevarstvenih izdelkov.
Pogajanja o EGA sporazumu so torej nadgradnja sporazuma, za katerega so se dogovorile članice združenja APEC. V pogajanja pa so se vključile vse največje proizvajalke in porabnice zelenih proizvodov. To so EU, ZDA, Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Kanada in še osem držav, ki imajo skupaj 86-odstotni delež v svetovni trgovini z okoljevarstenimi proizvodi; sem štejejo solarne panele, turbine za vetrne elekrane, filtre za prečiščevanje odpadnih voda, katalitične pretvornike za pretvorbo škodljivih plinov v neškodljive oziroma manj škodljive in številne druge proizvode.

Carine nanje so v posamenih državah različne, v nekaterih so tudi do 35-odstotne. Zato je EU, ki je največja uvoznica in izvoznica teh izdelkov, zelo zainteresirana za uspešnost pogajanj o sporazumu EGA. Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht povdarja, da gre za win-win pogajanja, saj bi ta sporazum koristil tako gospodarstvu, kot tudi okolju. »Gre za odličen primer, kako trgovinska politika lahko spodbudi zeleno rast in odpiranje zelenih delovnih mest ter trajnostni razvoj in pozitivne klimatske spremembe,« je ob zaključku drugega kroga pogajanj o sporazumu EGA dejal Karel De Gucht.

Tudi ameriški trgovinski predstavnik Michael Froman se zavzema za skorajšnjo liberalizacijo trgovine z okoljevarsdvenimi proizvodi. ZDA so jih lani izvozile za 106 milijard dolarjev; se pravi, da se je ameriški izvoz teh izdelkov v zadnjih štirih letih povečal za osem odstotkov.

Sicer pa je globalne trgovine z okoljevarstvenimi proizvodi za približno tisoč milijard dolarjev na leto, pogajanja o liberalizaciji trgovine s temi izdelki je podprlo približno 50 velikih proizvajalcev teh izdelkov in združenj, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, trgovino in montažo teh proizvodov ter nekatere okoljevarstvene organizacije, medtem ko imajo nekatere pomisleke; in sicer ne zaradi samih pogajanj, marveč opozarjajo, da bi se pogajalci morali že uvodoma dogovoriti za natančno definicijo okoljevarstvenih proizvodov. Kot pravi Ilana Solomon iz Sierra Cluba se nekateri izdelki smatrajo za okoljevarstvene, čeravno to niso.