Tiskane izdaje
Berlin − Proračunske razprave so dolgočasne le na prvi pogled in tudi v Nemčiji, ki bo že četrto leto zapored brez novega zadolževanja, se za vsako številko skrivajo pomembne družbene in gospodarske prioritete ter politične usode. Tokrat gre tudi za boj globalizacije proti osamitvi in druge velike prelome, kot je v svojem govoru nakazala kanclerka Angela Merkel.
Velikodušni nemški politični sistem v parlamentarnih razpravah pogosto daje prednost opoziciji in voditeljica Levice Sahra Wagenknecht je v sredo dobro izkoristila to pravico. Krščanskodemokratsko kanclerko Angelo Merkel, ki je pravkar napovedala kandidaturo za svoj četrti mandat, je obtožila ustvarjanja nemških Donaldov Trumpov. Po njenem prepričanju so tudi v osrednji evropski državi bogati vsak dan bogatejši, vsak šesti upokojenec pa kljub cvetočemu gospodarstvu živi v revščini in vsaj drugi Nemec dela brez kolektivne pogodbe. »Tudi v Nemčiji ima vse več ljudi dobre razloge za razočaranje in bes nad politiko velike koalicije, ki je njihovi strahovi o prihodnosti sploh ne zanimajo več.«
Svoboda ni samoumevna
»Samo v zadnjih petih letih je nastalo 2,7 milijona novih delovnih mest,« je nasprotno navedla nemška kanclerka. Tretjina teh je žensk, je analizirala statistika, druga tretjina so ljudje, ki v zadovoljstvo vseh delajo dlje, in tretjina je priseljencev iz drugih držav Evropske unije, ki jim na ta način pomaga Nemčija. Pohvalila se je tudi, da na zvezni ravni že od leta 2014 ne ustvarjajo novih dolgov, da rastejo realni osebni dohodki in pokojnine. Marsikaj še ni zadovoljivega in tudi število ljudi, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost, je še previsoko, »a lahko rečemo, da ljudem v Nemčiji še nikoli ni šlo tako dobro kot zdaj!« Poleg tega skrbijo za socialno pravičnost in investirajo kot že dolgo ne, samo investicije v izobraževanje in raziskovanje so se v zadnjih desetih letih podvojile, je navedla krščanskodemokratska voditeljica.
Tudi Angela Merkel pa v svojem prvem govoru po razglasitvi še četrte kanclerske kandidature priznava porast populizma in političnih skrajnosti. »Petindvajset let po padcu berlinskega zidu opažamo, da naša svoboda ni samoumevna.« Nemška kanclerka se je kritično dotaknila tudi položaja Turčije, Ukrajine in Sirije, a se postavila tudi proti umiku v osamo. »Odprtost nam prinaša več varnosti kot izolacija.« Zavzela se je tudi za trgovinske sporazume na temeljih, kakršnega so postavili s Ceto, in za skupno določanje globalizacije.
Naraščanje priljubljenosti
Ob razpravi o prihodnjem proračunu raziskave javnega mnenja spet kažejo naraščanje priljubljenosti nacionalistične Alternative za Nemčijo. V deželi Saška, ki je videti še posebej občutljiva za virus sodobne skrajne desnice, bi to stranko volilo že petindvajset odstotkov vprašanih, kar je petnajst odstotkov več od rezultatov deželnih volitev iz leta 2014, pri ljudeh iz starostne skupine med 35. in 49. letom bi jih AfD volilo celo 31 odstotkov. CDU ministrskega predsednika Stanislawa Tillicha bi dobile le tri odstotke več. Pri radioteleviziji MDR, kjer so raziskavo objavili, porast nacionalistov napovedujejo tudi v nekaterih drugih vzhodnonemških deželah, a so že letošnje volitve v deželi Baden-Württemberg pokazale, da so lahko uspešni tudi na zahodu države.
Nemški nacionalisti se že povezujejo z drugimi. Visoki politik AfD Alexander Gauland je še posebej blizu avstrijskim svobodnjakom, kot je povedal za avstrijsko televizijo in pri tem omenil »nemškonacionalno« tradicijo FPÖ, za povrh pa še »nemško zvezo« iz 19. stoletja, ki je bila zanj kar skupna država. Poleg tega se po njegovem prepričanju v Avstro-Ogrski mnogi »niso počutili doma« in so čutili pripadnost velikonemškemu gibanju.
