Tiskane izdaje
Bruselj − Finančni minister Dušan Mramor si pisne proteste predsednika ECB Maria Draghija po preiskavi v Banki Slovenije razlaga kot odziv na dogajanje v Sloveniji. »Poskuša se ubiti prinašalca sporočila, torej Banko Slovenije, ki je ugotovila, kakšna je bančna luknja,« je povedal.
To je sicer zadnje, kar je pričakoval. Glavno razkritje bi po njegovem mnenju morali biti vzroki za nastanek bančne luknje, pa tudi odgovornih oseb ali skupin. »Napad na Banko Slovenije je nenavaden,« je povedal. Glede ugibanj o novi bančni krizi je ocenil, da so slovenske banke v veliko boljšem položaju, kot so bile.
»Slovenija ne more podpirati kreativnih rešitev,« pa je povedal o razpravah o reševanju italijanskih bank z državno pomočjo. EU je po njegovih besedah z veliko napori oblikovala bančno unijo in njeno vodilo je ohranjanje davkoplačevalskega denarja. Ker so pravila jasna in zahtevajo bail-in, ustvarjalnost pri njihovem branju po Mramorjevih besedah ni primerna.
Pred izrekom mnenja sodišča EU o nerešenih vprašanjih pri slovenskem bail-inu so na finančnem ministrstvu preigrali različne scenarije, ki bi lahko upoštevali odločitev ustavnega sodišča. »Če se to zgodi, česar ne pričakujem, so tveganja za javne finance,« je povedal.
V Italiji je v bankah nakopičenih za okoli 360 milijard slabih posojil in po neuradnih ocenah bodo potrebovale več deset milijard evrov kapitalskih injekcij. Ker lastniki in investitorji najbrž ne bodo hoteli nalagati kapitala v trhle banke, ki v času nizkih obresti ustvarjajo le majhne dobičke, bo morala priskočiti na pomoč država.
Tudi Slovenija je izkusila, da je po bruseljskih pravilih pogoj za vsako državno pomoč nujno sodelovanje upnikov in lastnikov v delitvi bremen. To je osnovna logika pravila bail-in, ki je trdno zasidrano v novi ureditvi reševanja bank v EU.
»Bail-in zdravo ekonomsko načelo: kdor pobira dobičke v dobrih letih, nosi izgube v slabih,« je povedal vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem.
Če bi v Italiji med reševanjem bank z denarjem davkoplačevalcev res morali rezati lastnike bank in njihovih podrejenih obveznic po slovenskem zgledu, je pričakovan politični potres. V Italiji so mali vlagatelji lastniki nenavadno velikega deleža podrejenega dolga, skupno v vrednosti okoli 31 milijard evrov.
