Na dnevnem redu spet vroče nemške razprave o Grčiji

Gospodarska rast v Grčiji in drugod potrjuje »nemški diktat«. V Franciji in Italiji se stagnacija gospodarstva nadaljuje.

Objavljeno
17. avgust 2015 16.40
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Nemška kanclerka Angela Merkel in minister za finance Wolfgang Schäuble sta skupaj z drugimi evrskimi voditelji Grčijo preusmerila s poti revolucionarnega uničenja k vzgoji za kapitalistični razvoj, ta teden pa bosta morala za ta dragi projekt spet pridobiti soglasje svojega parlamenta in še posebno svoje unije CDU/CSU.

Prepričevanje skrajno leve grške vlade, da so reforme za razvoj veliko pomembnejše od odpisa dolgov, je bilo dolgo videti »misija nemogoče«, dokler ni sam ministrski predsednik Aleksis Cipras presodil, da eno ali drugo – morda pa celo eno in drugo – raje počne z evrom kot z drahmo. Nenadoma je zadostovala že odslovitev strokovnjaka za teorijo iger Janisa Varufakisa, ki je kot finančni minister v boju za svojo vizijo Grčije in svetovnega gospodarstva stavil na vse ali nič. Celo njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble kar ne more verjeti: »Finančni ministri včasih nismo popolnoma nepomembni, tudi osebno ne,« je po vrnitvi z dopusta na otoku Sylt dobro razpoloženi krščanski demokrat ocenil delo Varufakisovega naslednika Evklida Cakalotosa.

V Grčiji že zaznana majhna gospodarska rast

Grčija pa mora obsežne reforme pokojninskega in davčnega sistema ter trga delovne sile tudi izvesti in hkrati avtomatično zmanjševati državne izdatke, če se bo preveč povečal proračunski primanjkljaj, napolniti bodo morali privatizacijski sklad, ki ga je predlagal prav Schäuble. Pri nekaterih ukrepih, na primer nedeljskem obratovanju trgovin, naj bi v prihodnjih treh letih v liberalizaciji prehiteli celo Nemčijo, pri drugih pa jih, kot verjamejo mnogi v Berlinu, čaka trdo učenje osnov dobro delujoče moderne države. Ta nikakor ni le »varčevalni diktat«, ampak tudi delujoča stečajna zakonodaja, učinkovit sistem pogajanj med sindikati in delodajalci, neodvisnost statističnih služb, šolstvo, ki bo vzgajalo za delo ter omogočalo nenehno usposabljanje zaposlenih, ter konec koncev delujoč sistem socialnega varstva, ki je bil v Grčiji do zdaj tesno povezan z zaposlovanjem v državnih službah.

Naloga je gigantska in mnogi v Nemčiji še vedno ne verjamejo, da je za do zdaj nezanesljivo evrsko partnerico pametno zastavljati nove milijarde. Šesto enaintrideset poslancev bundestaga bo v sredo za razpravo o tretjem reševalnem paketu prekinilo parlamentarne počitnice, vsaj del konservativnega bloka kanclerke Angele Merkel in finančnega ministra Schäubleja pa se je uprl že med julijskim glasovanjem o pogajanjih z Atenami. Te dni je upornikom zagrozil kar šef parlamentarne frakcije nemških konservativcev Volker Kauder in sredi velikega razburjenja je morala svojega parlamentarnega prvaka v nedeljskem televizijskem intervjuju podpreti sama kanclerka Angela Merkel.

Tudi druge evrske države vztrajajo, da bo treba grško izpolnjevanje obljubljenih reform natančno nadzorovati, medtem pa se nemška kanclerka že ukvarja z novimi težavami. V upanju, da bo to zagotovilo uresničevanje grških reform, je vztrajala pri sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada, voditeljica te ustanove Christine Lagarde pa zdaj vse pogosteje omenja nujnost odpisa dela grških dolgov. Takšno stališče je mogoče razumeti, saj pravila IMF prepovedujejo reševanje preveč zadolženih držav, nemška kanclerka pa je tudi v svojem zadnjem intervjuju ponovila, da odpisa dolgov ne bo.

Tudi nemški opazovalci verjamejo, da si bo Grčija s spoštovanjem dogovorjenega morda vendarle pridobila podaljšanje obdobja odplačevanja ali nižje obrestne mere, govori se celo o koristni uporabi 7,7 milijarde evrov dobička, ki naj bi ga v Evropski centralni banki do leta 2019 ustvarili z grškimi obveznicami. Vse pa bo odvisno od vlade v Atenah, ki mora uresničiti prav tiste ukrepe, ki jih je prej tako vroče obsojala. Vse krizne novice že zdaj niso slabe: najnovejše statistike Grčiji v drugem letošnjem četrtletju kažejo gospodarsko rast, ki je z 0,8 odstotka celo višja od nemške.

Pozitivni zgledi »nemške« krizne politike

Če je del mogoče pripisati mrzličnim nakupom pred uvedbo nadzora nad pretokom kapitala, kot pozitivno pa »nemško« krizno politiko potrjujejo tudi države, kakršne so Španija, kjer enoodstotno gospodarsko rast spodbujajo potrošnja in investicije, Portugalska, ki se je tudi že izvlekla iz rdečih številk, ter Irska, ki že nekaj časa beleži zdravo rast. Kritiki navajajo, da je bruto državni proizvod v vseh teh državah še vedno precej nižji od tistega pred krizo ter da se povečuje tudi zadolževanje, v Berlinu pa opozarjajo, da je na poti navzgor nekje treba začeti. Nekatere bolj kot Grčija že skrbita Francija in Italija, kjer se stagnacija gospodarstva nadaljuje, medtem ko se celotna Evropa z najhujšim valom priseljevanja v preteklih desetletjih ter napovedmi novih gospodarskih kriz na Daljnem vzhodu že spopada z drugimi težkimi izzivi.