Tiskane izdaje
Zagreb – Poldrugo leto po slovesnih napovedih začetka projekta Mala Norveška, s katerim Hrvaška namerava postati druga najmočnejša evropska proizvajalka nafte, je projekt ustavljen.
Avstrijska energetska družba OMV je sporočila, da konzorcij, v katerem sodeluje z ameriškim podjetjem Marathon Oil, ne bo podpisal pogodbe s hrvaško vlado o raziskavah nafte in plina v Jadranu. Hrvaško licenco bodo vrnili.
Eden od vzrokov za odločitev o nepodpisu pogodbe je, kot so navedli v sporočilu, ki je presenetilo hrvaško vlado, še posebno pa ministra za gospodarstvo Ivana Vrdoljaka in predsednico uprave za ogljikovodike Barbaro Dorić, »da ekonomski okviri ne ustrezajo dolgoročnim investicijam«. Nobena skrivnost pa ni, da je bil eden od pomembnih vzrokov tudi mejni spor med Hrvaško in Črno goro ter Hrvaško in Slovenijo. »Mejna spora sta pravzaprav petelin na puški, pravi vzrok pa sta najbrž cena nafte na svetovnem trgu in napoved referenduma varuhov okolja oziroma Jadrana,« pravi eden sogovornikov. Marathon Oil in OMV sta bila predvidena, da bosta pregledala eno raziskovalno polje v severnem Jadranu (blizu hrvaško-slovenske meje), štiri v srednjem Jadranu in dva v južnem delu, na meji s Črno goro. Po predvidevanju je prav polje, imenovano Južni Jadran 3, ki leži na območju, kjer se prekrivajo teritorialne zahteve Črne gore in Hrvaške, izjemno bogato z nafto.
Bodo odstopili tudi drugi?
Je pa reški Novi list objavil novico, da naj bi po neuradnih informacijah od raziskav odstopil tudi ameriški ExxonMobil, ki sicer ni sodeloval v razpisu, ampak se je dogovarjal za skupen posel s hrvaško-madžarsko Ino. Tako sta po izstopu zainteresiranih (pravzaprav zaradi nepodpisa pogodbe) v igri za zdaj, poleg Ine, ta pa ostaja negotova zlasti zaradi velikega finančnega vložka, ki ga je treba vložiti v raziskave, ostala le še britanski konzorcij MedioGas in italijanski Eni. Kot je mogoče slišati med poznavalci razmer, je sodelovanje tudi zadnjih dveh družb negotovo, saj imajo menda prav tako pomisleke, kot sta jih imela ameriški konzorcij Marathon Oil in avstrijski OMV. To pa so ekonomski okviri, ki ne ustrezajo dolgoročnim investicijam, napoved referenduma, odklonilno mnenje številnih okoljevarstvenih organizacij ter dela prebivalstva in turističnih delavcev ob hrvaški obali in nerešena vprašanja s sosednjimi državami
Odločitev ameriško-avstrijskega konzorcija je potrdil hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak, ki je dejal, da hrvaška vlada ni mogla sprejeti pogojev tujih vlagateljev. Potrdil pa je, da je glavni vzrok za zavrnitev dovoljenja za nadaljevanje dela na sedmih raziskovalnih območjih v hrvaškem Jadranu spor o meji na morju s Črno goro. Odločitev Marathon Oila in OMV pa da je dodatno pospešil tudi zaplet z arbitražnim sporazumom s Slovenijo. Je pa zanimivo, da je predsednica hrvaške uprave za ogljikovodike Barbara Dorić za Večernji list potrdila, da bo najbrž septembra nov razpis za izkoriščanje (šlo naj bi za 25 raziskovalnih polj na morju in na kopnem), za katerega upa, »da bodo pridobili še kakovostnejše ponudbe«.
Strah pred referendumom
Hrvaška upa, da ima 3,5 milijarde sodov nafte, da bo postala druga najmočnejša evropska proizvajalka nafte, torej »mala Norveška« in da bo ena redkih evropskih držav, ki bo izvažala plin. Naj spomnimo: Hrvaška je v začetku lanskega leta objavila razpis za oddajanje koncesije za raziskave ter izkoriščanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadrana. Takrat sta se nanj z ugovorom odzvali Slovenija in Črna gora. Obe sta opozorili Hrvaško, da je z razpisom kršila deseti člen arbitražnega sporazuma (Slovenija) in veljavni protokol o začasnem režimu ob meji na morju med Hrvaško in Črno goro iz leta 2002. Tako Slovenija kot Črna gora sta od hrvaških oblasti prejela odgovor, »da je vse v redu«.
Napovedi, da se bodo raziskave v hrvaškem delu Jadrana začele že leta 2017 in da bo Hrvaška s tem projektom zgradila podobo države kot pomembnega energetskega dejavnika na jugovzhodu Evrope, so se nadaljevale. Pojavljati pa so se začela številna nasprotovanja temu energetskemu projektu levosredinske vlade Zorana Milanovića številnih okoljevarstvenih organizacij, prav tako dela prebivalstva in turističnih delavcev ob hrvaški obali (in tudi iz notranjosti).
