Tiskane izdaje
Bruselj – Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na neimenovane vire, naj bi Grčija jutri zaprosila za šestmesečno podaljšanje sporazuma o posojilih. O samih pogojih naj bi še potekala razprava. Po grških dosedanjih razlagah podaljšanje posojil ni enako kot podaljšanje reformno-varčevalnega programa. To od Grčije pričakujejo partnerji v evrski skupini, Atene pa zavračajo.
Premier Aleksis Cipras med predstavitvijo predsedniškega kandidata* v grškem parlamentu še ni pokazal pripravljenosti na kompromis. Kot je povedal, se njegovi vladi pri iskanju rešitve za izpolnitev volilnih obljub Sirize ne mudi. Tako kakor finančni minister Janis Varufakis je pojasnil, da so bili pripravljeni sprejeti bolj blago besedilo, ki ga je sestavil evropski komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici.
V njem ni navedeno podaljševanje rešilnega programa, ampak podaljševanje obstoječih posojil. Omenja se tudi spopadanje s humanitarno krizo v Grčiji. Varufakis je še pojasnil, da so bili pripravljeni nadaljevati ukrepe z izjemo tistih z negativnim učinkom na gospodarsko rast in humanitarne razmere, denimo zviševanjem DDV in zniževanjem pokojnin.
Evrski finančni ministri Moscovicijevemu papirju ne pripisujejo nobenega pomena. Tako vsi vztrajajo pri podaljševanju obstoječega programa in Atenam ponujajo le več prožnosti pri uresničevanju pogojev. Grčija bi morala v prihodnjih dneh zaprositi za podaljšanje programa, prošnjo bi lahko obravnavali že v petek na zasedanju evrske skupine.
»Odločilno je, da se morajo v Atenah odločiti, ali ga sploh želijo podaljšati. Nihče od kolegov še ni razumel, kaj hočejo na koncu doseči. Vprašanje je, ali tudi Grčija ve,« je opozoril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Podaljšanje je po njegovih besedah smotrno samo, če bo izražena namera, da ga bodo tudi končali, in če bodo od Aten dobili jasne, verodostojne zaveze.
Do izteka programa konec februarja je še enajst dni. Varufakis je napovedal: »Naslednji korak je odgovoren korak«. Pričakuje, da bo na koncu sprejeta rešitev v korist povprečnega Evropejca. A če rešitve ne bo, je pričakovati hude zaplete. »28. februarja opolnoči je konec,« je opozoril Schäuble. Glede tega, kaj bi se lahko zgodilo pozneje, ni hotel ugibati. Omenil je le zaskrbljenost nekaterih glede položaja v grških bankah.
Zgolj grška prošnja za podaljšanje rešilnega programa sama po sebi še ne bi zadoščala. V njej mora biti po besedah avstrijskega finančnega ministra Hansa Jörga Schellinga navedeno izpolnjevanje pogojev, predstavljen mora biti časovni okvir, vključene institucije pa morajo načrte preučiti. Schelling pravi, da potrebujejo konkretna dejstva in številke, saj da jih doslej še niso dobili. Tako ni izključeno, da se bo razpletanje grške zgodbe zavleklo še v prihodnji teden.
Tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor je opozoril, da mora Grčija najprej zaprositi za podaljšanje programa. »Brez tega se ne moramo začeti pogovarjati,« je povedal. Tudi sam je od grške strani slišal namige, da bodo zaprosili za podaljšanje.
Finančni ministri so sicer pripravljen zagotoviti Atenam nekaj prožnosti v podaljšanem programu. Tako bi se, denimo, lahko pogovarjali tudi o blažitvi varčevalnih ciljev v širši kombinaciji ukrepov. »Najpomembnejša je končna ocena, da bodo s podaljšanjem doseženi cilji programa,« je ocenil Mramor.
