Tiskane izdaje
Bruselj - Čeprav položaj italijanskih bank sploh ni bil na uradnem dnevnem redu zasedanja finančnih ministrov EU, so bile vse večje težave na Apeninskem polotoku njihova najbolj žgoča tema.
V Italiji je v bankah nakopičenih za kakih 360 milijard evrov slabih posojil (petina BDP) in po ocenah bodo potrebovale več deset milijard evrov kapitalskih injekcij. Ker lastniki in investitorji najbrž ne bodo hoteli nalagati kapitala v trhle banke, ki v času nizkih obresti ustvarjajo le majhne dobičke, bi morala pomagati država. Tudi Slovenija je izkusila, da je po bruseljskih pravilih pogoj za vsako državno pomoč sodelovanje upnikov in lastnikov v delitvi bremen. To je osnovna logika pravila bail-in, ki je trdno zasidrano v novi ureditvi reševanja bank v EU.
»Bail-in je zdravo ekonomsko načelo: kdor pobira dobičke v dobrih letih, nosi izgube v slabih,« je povedal vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Če bi v Italiji med reševanjem bank z denarjem davkoplačevalcem res morali rezati lastnike bank in njihovih podrejenih obveznic po slovenskem zgledu, je pričakovan politični potres. Zato je razumljivo, da se premier Matteo Renzi pred kočljivim jesenskim referendumom o ustavni reformi poskuša ogniti uveljavitvi bail-in, če bodo banke morale dobiti državno pomoč.
Prave luknje po testih
Dijsselbloem opozarja, da bi sprejeta pravila morali spoštovati. Pravila da sicer dopuščajo pomoč iz javnih virov, a praviloma se ne da izogniti bail-in v takšnem ali drugačnem obsegu. Posebno so ga razjezile napovedi iz bančnih krogov (denimo glavnega ekonomista Deutsche Bank Davida Folkerts-Landaua), da bodo banke v EU potrebovale rešilni sveženj v skupni vrednosti 150 milijard evrov. Prvi ključni datum bo 29. julij, ko bodo objavljeni rezultati stresnih testov evropskih bank. Na njihovi podlagi bo jasno, kakšne luknje res imajo italijanske banke.
Analitiki ugibajo, da bi zgolj največja italijanska banka, Unicredit, utegnila potrebovati do deset milijard evrov svežega kapitala. Finančni ministri poskušajo nasprotovati italijanskim razlagam o posebnih okoliščinah, ki naj bi omogočile uveljavljanje izjem pri bail-in. Po besedah Avstrijca Hansa Jörga Schellinga ni povezav z brexitom, saj so težave italijanskih bank s slabimi posojili znane že dolga leta. Ugiba se o kreativnih rešitvah, ki bi omogočile, da ne bi bili prizadeti mali vlagatelji in mala podjetja.
Po pisanju Handelsblatta bi morali uporabiti argument, da grozi nevarnost širjenja krize v druge dele gospodarstva in v sosednje države. Politične pripravljenosti na »ustvarjalnost« pri tolmačenju pravil (še) ni. Mednarodni denarni sklad, ki poziva Italijo k čimprejšnji ureditvi težav bank, opozarja, da so v Italiji mali vlagatelji lastniki podrejenega dolga v skupni vrednosti 31 milijard evrov. Njihov delež je veliko višji kot po EU. Po oceni IMF bi v primeru reševanja utegnili izgubiti premoženje tudi lastniki navadnih obveznic. Lastniki depozitov, višjih od 100.000 evrov, pridejo na vrsto za reze zadnji.
Ubiti prinašalca sporočila
»Slovenija ne more podpirati kreativnih rešitev,« je povedal minister za finance Dušan Mramor. EU si je po njegovih besedah zelo prizadevala za vzpostavitev bančne unije in njeno vodilo je ohranjanje davkoplačevalskega denarja. Ker so pravila jasna in zahtevajo bail-in, da ustvarjalnost pri njihovem branju ni primerna. Pred izrekom mnenja sodišča EU od nerešenih vprašanjih pri slovenskem bail-in so na finančnem ministrstvu preigrali različne scenarije. »Če se to zgodi, česar pa ne pričakujem, so tveganja za javne finance,« je povedal Mramor.
Protest predsednika ECB Maria Draghija po preiskavi v Banki Slovenije si razlaga kot odziv na dogajanje v Sloveniji. »Poskuša se ubiti prinašalca sporočila, torej Banko Slovenije, ki je ugotovila, kakšna je bančna luknja,« je povedal. To je sicer zadnje, kar je pričakoval. Glavno razkritje bi po njegovem mnenju moralo biti razkritje vzrokov za nastanek bančne luknje, pa tudi odgovornih oseb ali skupin. »Napad na Banko Slovenije je nenavaden,« je povedal. O ugibanjih o novi bančni krizi pa je dejal, da so slovenske banke v precej boljšem položaju, kot so bile.
