Tiskane izdaje
Bruselj – Z odpravljanjem zadržkov, odločitvami sodišč in končevanjem notranjih postopkov v članicah se počasi izpolnjujejo pogoji, da bi bil gospodarsko-trgovinski sporazum EU s Kanado, Ceto, počasi le pod streho.
Glavna odločitev o blagoslovu sporazuma, ki bo podpisan na vrhu EU in Kanade 27. oktobra, bodo predvidoma sprejeli ministri za trgovino v torek. Zadnje dni so zaznamovala številna diplomatska naprezanja, predvsem glede interpretativne izjave Kanade in EU, ki bo spremljala sporazum. Članice so v petstranski dokument vnašale svoje zadržke in razlage. Tako sporazum naj ne bi odvzemal državam pravice, da same urejajo gospodarske dejavnosti v javnem interesu, ali omejeval vlad pri sprejemanju zakonodaje, čeprav bi imela negativni učinek na pričakovani dobiček investitorjev.
V nevladnih organizacijah, v skladu s pričakovanji, niso bili zadovoljni z nobeno različico izjave. V združenju Attac so ugotavljali, »da so nevarnosti za demokracijo, okolje, socialno politiko in delovno zakonodajo zapisane črno na belem v samem sporazumu«. Na diplomatskem parketu si je Avstrija prizadevala, da bo v skupni izjavi potrjena njena pravno zavezujoča narava. Dunaj je imel izrazito močne zadržke, ker so socialdemokrati (SPÖ) v merjenju vzdušja med člani gladko zavrnili Ceto. Ljudska stranka, ki je manjši partner v veliki koaliciji, sporazum podpira.
Avstrijskemu kanclerju Christianu Kernu iz SPÖ bo odločitev nemških ustavnih sodnikov v korist podpisa sporazuma olajšala delo pri prepričevanju svoje stranke. Bruseljski diplomati so sicer opozarjali, da nihče noče spodkopati sporazuma. Iskanje soglasja članic o izjavi je služilo predvsem lajšanju notranjih postopkov v dvomljivih članicah. Največ zadržkov je (bilo) v Avstriji, Belgiji in Sloveniji. Poleg tega sta Bolgarija in Romunija izkoriščali nastali svoj položaj z zahtevami po kanadski odpravi vizumov za njune državljane.
To vse je po navedbah virov spremljalo zavedanje, da je težko najti državo izven Evrope, ki je po razumevanju sociale, okolje ali javnega interesa bliže EU kot Kanada. S samo Ceto se med dolgoletnim pogajalskim procesom sploh ni nihče ukvarjal, dokler ni prišel na mizo trgovinsko-investicijski sporazum za ZDA, razvpiti TTIP. Odtlej sta v očeh organizirane mreže kritikov kot dvojčka, ki da spodkopavata standarde, demokracijo in pravno državo v EU. Še več, Ceta s svojimi rešitvami naj bi bila nekakšen trojanski konj za TTIP.
Ena od največjih težav za sprejetje sporazuma postaja Belgija. Valonija, južni, francosko govoreči del države, je proti Ceti. Po belgijski ureditvi morajo biti takšni sporazumi ratificirani ne samo na zvezni ravni, ampak tudi v regijah in jezikovnih skupnostih. Valonija, kjer so tradicionalno močni socialisti, je vsaj v zadnjem desetletju v precejšnji gospodarski stiski. V zadnjem mesecu je občutila negativne učinke globalizacije – zaprtje velikega obrata Caterpillarja z 2200 zaposlenimi pri Charleroiju. V valonski politiki se sicer glede Cete opozarja na grozečo poplavo mesa z druge strani Atlantika.
O sporazumu bodo spet glasovali jutri. Belgijski premier, liberalec Charles Michel, ki vodi desnosredinsko vlado, v kateri sedijo tudi flamski nacionalisti N-VA, sporazum podpira. Za samo sprejetje Cete na ravni ministrov zadošča kvalificirana večina, na koncu pa bi ga morali podpisati vsi. Predvideno je, da bi Ceto začeli začasno in delno izvajati že po njeni potrditvi v evropskem parlamentu. Najbolj kočljive stvari, kakršna je delovanje posebnega investicijskega tribunala, bodo morale počakati na končanje ratifikacijskih postopkov v vseh članicah.
