Tiskane izdaje
Težave ameriškega predsednika Baracka Obame, ki si že več let prizadeva, da bi zaradi pogostih morilskih strelskih pohodov, ki v ZDA zahtevajo več žrtev kot vsi teroristični napadi skupaj, omejil prodajo orožja, so znane. Ameriški orožarski lobi se ne da. Sklicuje se na tradicionalne vrednote in pravico do samoobrambe in tako brani svoje koristi na ne ravno majhnem trgu zasebnih kupcev tovrstnega orožja.
Po pariških terorističnih atentatih so se tudi v Evropski uniji takoj pojavile napovedi, po katerih naj bi Bruselj hitro in krepko poostril zakonodajo o pravici do posesti strelnega orožja, zlasti najbolj nevarnega hitrostrelnega in takšnega, ki se lahko uporablja tudi v vojaške namene. Med krvavimi pariškimi pokoli, ki so zahtevali 130 žrtev, so islamski skrajneži uporabljali prav takšno jurišno orožje. Po nekaterih podatkih celo v nekdanji kragujevški Crveni zastavi izdelane kalašnikovke, ki jih je zaradi dolgotrajnih balkanskih vojn menda zelo preprosto kupiti na še vedno največjem ilegalnem evropskem »prostem trgu« tovrstnega orožja.
Ena izmed raziskav bruseljskega Flamskega mirovnega inštituta je pokazala, da v Evropi velika večina ilegalnega orožja še vedno izvira prav z Balkana, natančneje iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Albanije. Ocene o »zalogah« tovrstnega orožja, ki ga je mogoče relativno preprosto in tudi zelo poceni kupiti, pa so katastrofalne celo po uradnih podatkih notranjih ministrstev teh držav (na primer srbskega). Samo v Srbiji je domnevno po koncu vojn v zasebnih rokah ilegalno ostalo od 200.000 do 900.000 kosov strelnega orožja, medtem ko naj bi bilo na Kosovu po enem izmed poročil Združenih narodov v ilegalni lasti najmanj 450.000 pušk in lahkega strelnega orožja, v Bosni in Hercegovini pa približno 750.000.
Ilegalni evropski trg tovrstnega izjemno nevarnega orožja je torej ogromen, Evropa pa se še kar obotavlja, čeprav vse raziskave ene izmed organizacij Združenih narodov za nadzor lahkega orožja v jugovzhodni in vzhodni Evropi (SEESAC) jasno kažejo, da obstajajo očitne povezave med preprodajalci tovrstnega orožja, organiziranim kriminalom in teroristi, ki to orožje kupujejo. Kajti niti možnosti, da bi Evropska unija vsaj po pariških atentatih na hitro poostrila zakonodajo o ilegalni posesti tovrstnega orožja in poenotila nacionalne registre orožja, kar bi precej olajšalo tudi policijski nadzor nad vso to ilegalno trgovino z orožjem, niso najboljše.
Evropska komisija je prve predloge za prepoved prodaje in uporabe določenih vrst avtomatskega, polavtomatskega in samorepetirnega strelnega orožja resda sprejela že aprila, kmalu po napadih na pariški satirični časopis Charlie Hebdo, po novembrskih pariških atentatih pa je še povečala svoj pritisk na orožarje. Toda celo iz ključne, gospodarsko najmočnejše in tudi po izdelavi orožja največje članice EU Nemčije, ki ji je po podatkih švedskega mednarodnega mirovnega inštituta Sipri lani v nasprotju z večino drugih proizvajalk orožja, ki jim prodaja rahlo upada, uspelo povečati svoj izvoz orožja, mediji že poročajo, da se orožarski lobiji začenjajo upirati takšni poostritvi evropske zakonodaje. Ne le v Nemčiji, tudi v Avstriji, na Češkem in Finskem so »orožarji« po pisanju Spiegla pri sprejetju ostrejše zakonodaje menda že začeli uspešno lobirati in »pritiskati na zavoro«.
Čeprav strelno orožje po nekaterih ocenah tudi v Evropi, in to brez terorističnih napadov, na leto zahteva več kot 6000 življenj, se orožarski lobi menda oklepa argumenta, da zakoni o uporabi strelnega orožja »že po definiciji« veljajo samo za legalne in registrirane posestnike orožja, medtem ko je »kriminalcem in teroristom povsem vseeno, kaj piše v teh zakonih«. To je navsezadnje celo res, čeprav je jasno tudi to, da bi precej ostrejša evropska zakonodaja o posesti strelnega orožja skupaj s poenotenim evropskim registrom zagotovo občutno otežila tudi ilegalno trgovino z orožjem. Ob ostrejši zakonodaji bi k temu veliko prispevalo že to, če bi se osemindvajseterici uspelo poenotiti vsaj o skupnih in za vse veljavnih standardih pri nadzoru orožja in če bi ji uspelo zajeziti oziroma precej strožje nadzorovati tudi vse bolj cvetočo ilegalno prodajo orožja prek interneta.
