Nobelova nagrada za ekonomijo ameriškemu profesorju Richardu H. Thalerju

Ekonomist z Univerze v Chicagu je nagrado prejel za svoje pionirsko delo na področju vedenjske ekonomije.

Miha Jenko, Š. J., STA
pon, 09.10.2017, 11:51; spremenjen: 12:41

Stockholm − Nagrado švedske centralne banke v spomin Alfreda Nobela - kot se uradno imenuje Nobelova nagrada za ekonomijo − je švedska kraljeva akademija znanosti podelila ameriškemu ekonomistu Richardu H. Thalerju z Univerze v Chicagu, ki je povezal področji psihologije in ekonomije ter analiziral ekonomske odločitve, ki jih sprejemamo v vsakodnevnem življenju.

»Richard Thaler je zgradil most med ekonomskimi in psihološkimi analizami odločitev, ki jih sprejemajo posamezniki. Njegove empirične ugotovitve in teoretični vpogled so pripomogli k oblikovanju novega in hitro rastočega področja vedenjske ekonomije, ki ima velik vpliv na ekonomsko raziskovanje in politike,« so še v obrazložitvi nagrade zapisali švedski akademiki. V prvem odzivu je nagrajenec povedal, da je bil njegov najpomembnejši prispevek k ekonomiji spoznanje, da so »sile, ki delujejo v ekonomiji, človeške, in da morajo ekonomski modeli to upoštevati.«

Psihologija ekonomskega odločanja

Thaler je v svoje analize ekonomskega odločanja vključil zlasti tri psihološko realistične predpostavke: omejeno racionalnost, družbene preference in pomanjkanja samonadzora. Z raziskovanjem njihovih posledic je pokazal, kako te človeške lastnosti sistematično vplivajo na odločitve posameznikov in tržne rezultate.

Recimo pri družbenih preferencah se pogosto pojavi vprašanje, kaj je pravično: nepričakovan dež lahko oblikuje nepričakovano visoko povpraševanje po dežnikih, a če bi njihov prodajalec dvignil njihovo ceno, bi mnogi potrošniki lahko reagirali negativno. Podjetja, ki prekršijo norme poštenosti, so lahko soočene z bojkoti potrošnikov.

Načelo poštenosti je na preizkušnji tudi pri nominalnih rezih v plače, ki jih zaposleni težko sprejmejo, so pa na drugi strani pripravljeni sprejeti nominalno povišanje plač, ki je nižje od inflacije, kar pa dejansko pomeni nižje plače.

O racionalnosti investitorjev in potrošnikov 

Thaler je raziskoval tudi racionalnost investitorjev na finančnih trgih: skupaj z Nobelovcem Robertom Shillerjem je uvedel raziskovanje vedenjskih financ in dokumentiral navidez neupravičeno tržno volatilnost trgov, ki je v opreki s teorijo učinkovitih trgov.

Njegovi poskusi so pokazali ravnanje investitorjev, ki lahko izbirajo med različnimi naložbami: na kratek rok so raje izbrali manj tvegane vrednostne papirje, na dolgi rok so preferirali bolj tvegane naložbe, kot so delnice.

Nagrajenec je na podlagi raziskav (recimo glede omejitev uporabe alkohola in drog) prišel tudi do ugotovitve, da ljudje ob pravici do svobodne izbire potrebujejo zunanjo spodbudo (nudge), s strani zasebnih ali javnih inštitucij, da se uprejo skušnjavam in ravnajo na pravilen način.


 

Njegove raziskave so vodile tudi k ustanovitvi t. i. »spodbujevalnih enot« in k reformi javne administracije v Veliki Britaniji (v času Cameronove vlade) in ZDA, prav z uporabo metod vedenjske ekonomije.

 

 


Ameriški ekonomist Richard Thaler. Foto: Carsten Rehder/AFP Photo

 

 

Kaj so hoteli povedati akademiki

»Gre za rahlo presenečenje, saj Thaler ni bil uvrščen med tiste, ki so jih omenjali kot možne nagrajence. Morda so švedski akademiji hoteli povedati nekaj drugega kot običajno. Thaler sicer deluje v okviru čikaške univerze, ni pa del t. i. čikaške šole ekonomistov. Je izjemno ugleden ekonomist, umirjen, a tudi iskriv kritik, ki prihaja z najbolj sprejemljive strani, ni predstavnik heterodoksne ekonomije, ki je že vnaprej zunaj sprejemljivega. Vedenjska ekonomija je zrasla kot notranja kritika, ki prihaja iz sosednje psihološke znanosti in je nekaj, kar so tradicionalni ekonomisti sprejemali, kot tudi koncept ekonomskega človeka,« je odločitev pokomentiral ekonomist Bogomir Kovač z ekonomske fakultete v Ljubljani. Thaler sicer precej polemično obravnava samo čikaško ekonomsko šolo, iz katere izhaja večina Nobelovih nagrajencev za ekonomijo - tudi to je to je eno od sporočil, dodaja sogovornik.

Novi Nobelovec je bil tudi predsednik ameriškega ekonomskega združenja, v strokovnih krogih velja za enega temeljnih razvijalcev vedenjske ekonomije, ni pa bil tisti, s katerim se je ta ekonomija začela. »Je erudit in mislec, ni pa sofistificiran v nekem čisto konceptualnem, abstraktnem in teoretskem smislu. Je pa po drugi strani tudi značaj vedenjske ekonomije tak, da je zelo hitro mogoče z nekim empiričnim pristopom in analogijami dokazovati tisto, kar pa ne deluje v nekih teoretskih konceptih,« pojasnjuje Kovač.

Nagrada za ekonomijo sicer ni prava Nobelova nagrada, kot tiste za mir, fiziko, medicino itd. Njen uradni naziv je »nagrada švedske centralne banke za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela,« podeljuje se od leta 1969, velika večina nagrajencev pa je Američanov.

 

Lani sta nobelovo nagrado za ekonomijo prejela Britanec Oliver Hart in Finec Bengt Holmström, in sicer za prispevek k razvoju teorije pogodb.

Prejšnji teden so že postali znani letošnji dobitniki Nobelovih nagrad za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in mir, danes pa še prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Sklad je letos nagrade zvišal z osmih milijonov na devet milijonov švedskih kron (944.000 evrov). Če je nagrajencev v določeni kategoriji več, si to vsoto razdelijo.

Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.

Nagrada za ekonomijo tehnično ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izplačuje iz njegove zapuščine, vendar se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami.

Letošnji dobitniki so ...

Nobelovo nagrado za medicino za letos prejmejo ameriški znanstveniki Jeffrey C Hall, Michael Rosbash in Michael Young za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti telesa, znanim kot cirkadijski ritem. Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli ameriški znanstveniki Rainer Weiss, Barry Barish in Kip Thorne za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov.

Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Švicar Jacques Dubochet, Američan Joachim Frank in Britanec Richard Henderson za razvoj krioelektronske mikroskopije. Prejemnik Nobelove nagrade za literaturo pa je britanski pisatelj Kazuo Ishiguro.

V petek je postal znan še prejemnik najbolj prestižne Nobelove nagrade, in sicer nagrade za mir. To je prejela mednarodna pobuda za prepoved jedrskega orožja Ican za prizadevanja za osveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja.

Prijavi sovražni govor