Novi Marshallov načrt za Bližnji vzhod?

Forum v Davosu: razprave politikov in gospodarstvenikov o tem, kako rešiti Evropo, njeno soseščino in svetovno gospodarstvo.

Thu, 21.01.2016, 21:31

Berlin – Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble za spopad s sedanjo veliko begunsko krizo predlaga nov Marshallov načrt, denar pa naj tokrat ne bi pritekal v evropske države, ampak k sirskim sosedam v zameno za prevzem večine beguncev.

Nemški krščanskodemokratski prvak verjame, da bomo morali za ustavitev sedanjega zgodovinskega navala nameniti veliko več denarja območjem, s katerih prihajajo begunci. »Koalicija voljnih« bi se morala zavedati, da smo si predolgo zatiskali oči pred kriznimi območji Afrike in Bližnjega vzhoda in bomo le tako zmanjšali pritisk na zunanje meje Evropske unije. »Kar gre tam narobe, ne pristane v Kanadi ali Avstraliji, ampak v Evropi,« je na razpravi o prihodnosti Evrope na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu nemški krščanskodemokratski starosta izjavil, da stara celina ne sme postati trdnjava. »To bi nas stalo več, kot si sploh lahko predstavljamo.«

Evropsko pokanje po šivih

Eden vodilnih nemških politikov bi tako kot kanclerka Angela Merkel rad še naprej stavil na evropske rešitve, a je včeraj njegov sogovornik na davoški razpravi o prihodnosti Evrope, grški premier Aleksis Cipras, najprej zahteval omilitev varčevalne politike za svojo državo. Tudi pri vprašanju beguncev hočejo mnogi evropski politiki verjeti, da je to predvsem nemški problem. »Lahko se prepiramo, ali je begunski val sprožila Orbánova napoved ograje ali selfi Angele Merkel,« jim je v sredo na Bavarskem odgovorila kanclerka, a je ne podpirajo niti krščanskosocialni politični zavezniki. Če kanclerka še naprej stavi na evropske rešitve begunske krize, se opazovalci bolj ali manj strinjajo, da je tudi njo rešil »načrt B« avstrijske vlade za omejeno spuščanje beguncev v državo. Tisto, kar sta konec poletja sprožila z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom, da bi prihranila celini sramoto madžarskega in drugega preganjanja beguncev, se zdaj razgalja kot nevarno pokanje Evrope po nacionalnih šivih.

V takšnem položaju Evropa res ne potrebuje še ene celinske in svetovne gospodarske in finančne krize, a se tisoči vodilnih politikov, gospodarstvenikov in predstavnikov civilne družbe, zbrani v švicarskem gorskem letovišču in drugod, bojijo prav tega. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je po včerajšnjem zasedanju sveta ECB naznanil, da se bodo morda že marca odločali o še večjih finančnih spodbudah, pa čeprav predsednik indijske centralne banke Raghuram Rajan, ki je pravočasno napovedal že krizo iz leta 2008, verjame, da bi za dobro gospodarsko rast tudi razvite države potrebovale strukturne reforme. Finančne injekcije po njegovem ne delujejo več.

Temu ne nasprotuje le ECB, nove spodbude razvoju napovedujejo tudi na Kitajskem, kljub temu so tudi v Davosu mnogi ugibali, ali se azijski velikanki približuje kriza, s kakršno so ZDA po bankrotu investicijske banke Lehman Brothers spravile s tečajev ves svetovni finančni red. Poznavalci omenjajo gigantska kitajska vlaganja v nepremičnine namesto v produktivne naložbe ter nezanesljive statistike. Kitajski predstavniki na svetovnem gospodarskem forumu in nekateri ekonomisti so v Davosu mirili, da položaj ni tako resen, kot se bojijo mnogi.

Pereča vprašanja

Drugo veliko vprašanje so zelo nizke cene nafte in drugih fosilnih goriv, kar še posebej prizadeva klasične izvoznice energije, kot so zalivske države in Rusija, padec cen surovin pa tudi številne južnoameriške države. V Evropi je veliko pozornosti »vplivnih, inovativnih in bogatih« pritegnilo vprašanje, ali bo Velika Britanija na koncu vendarle izstopila iz Evropske unije ali ne. Britanski mediji so nedavno pisali, da lahko London računa na nemško pomoč pri zmanjševanju socialnih pravic za druge državljane EU, a tega v Berlinu še niso potrdili. S tistimi, ki se bolj kot zaradi dela priseljujejo zaradi velikodušne sociale, so nezadovoljni tudi številni Nemci in bodo še bolj, če se bo gospodarska kriza približala tudi njim: po največjem avtomobilskem proizvajalcu Volkswagen je zdaj v velikih težavah tudi največja banka Deutsche Bank, po prepričanju nekaterih ekonomistov pa bo begunsko vprašanje tudi od Nemcev zahtevalo odrekanje pri socialnih pravicah in morda tudi pri najnižji zajamčeni plači.

V Davosu so se spraševali tudi, koliko dela nam bodo v bližnji prihodnosti odvzeli roboti, saj se avtomatizacija iz proizvodnje vse bolj širi v usluge – in vojaške dejavnosti. Govorili so tudi o vojni proti raku in cepivu proti eboli, se spraševali o kulturi v času četrte industrijske revolucije in čustveni inteligenci v informacijskem obdobju, pa o skrbi za okolje, prihodnosti mest ali premoščanju razlik med generacijami. V času novih kriz in vojn ter bega milijonov bo treba ponovno premisliti tudi človekoljubne dejavnosti, so prepričani v Mednarodnem Rdečem križu.

Povezane novice

Nemški predsednik za solidarnost, a tudi za meje priseljevanju
20. January ob 13:17
Gauck sprašuje, ali se nam res ne more posrečiti kaj boljšega od zapiranja meja, ki bo opravilo s svobodo gibanja.
Prijavi sovražni govor