Tiskane izdaje
Strasbourg – Po osmih mesecih dela so člani posebnega odbora evropskega parlamenta za davčne odločbe (Taxe) v ponedeljek zvečer potrdili priporočila za bolj pošteno in pregledno obdavčevanje dobičkov multinacionalk. Odbor je bil ustanovljen po tako imenovani aferi LuxLeaks o davčnih utajah. Njegovi nadomestni članici sta tudi poslanki Romana Tomc in Tanja Fajon.
Afero so sprožila razkritja žvižgačev, da nekatere države članice EU – med njimi Luksemburg in od tu ime LuxLeaks – z davčnimi odločbami pomagajo korporacijam zmanjševati njihovo davčno breme.
Z davčnimi odločbami se države in korporacije dogovorijo, kako bo za slednje veljala davčna zakonodaja. Same po sebi niso nezakonite, so pa sporne, še posebej če se z njimi bistveno znižujejo davki za velika podjetja, medtem ko morajo ljudje zaradi praznih proračunov zategovati pas, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Evropska komisija je tako npr. minuli teden v primerih Fiat v Luksemburgu in Starbucks na Nizozemskem odločila, da sta omenjeni državi podjetjema z davčnimi ugodnostmi nudili nedovoljeno državno pomoč. Parlament je to odločitev komisije pozdravil.
Za evropski pravni okvir
Poročilo izpostavlja negativen učinek agresivnega davčnega načrtovanja na javne finance – ne le ker siromaši javne finance, ampak je tudi nepošteno, da »veliki« na svoje ogromne dobičke ne plačajo skoraj nič davka, medtem ko se državljanom ter manjšim podjetjem njihov del davkov ne uide. Poziva k nujni uveljavitvi evropskega pravnega okvira, da se naredi konec tovrstnemu izogibanju davkom.
Kot je opozorila ena od dveh avtorjev poročila Elisa Ferreira (S&D), je ukrepanje nujno. Erozijo davčne osnove v Evropi, ki smo ji priča, je ocenila kot tako slabo in nevarno, tudi za politično stabilnost, kot je bila pred leti situacija, ki so jo povzročile banke.
Kot glavna protiukrepa odbor med drugim predlaga sprejetje skupne konsolidirane osnova za davek od dobička pravnih oseb, s čimer bi se odpravile sedanje luknje med nacionalnimi sistemi, ter obvezno poročanje multinacionalk o dobičku, plačanih davkih in zaposlenih v vsaki od držav, v katerih delujejo. O harmonizaciji davkov med državami ne govori.
Uskladiti, kaj vse je obdavčeno
Romana Tomc je za STA ocenila, da je odbor delal izredno intenzivno in opravil odlično delo, pred njim se je zvrstilo ogromno ljudi, ter tudi sprejel pomembne zaključke. Zato je po njenem prav, da sedaj zaključijo, saj »ni bil namen, da leta razpravljamo o vsem povprek«.
Kot je še pojasnila, problem izogibanja davkov v Evropi ni problem določene države, ampak strukturni problem davčne politike v EU, ki se ga lahko reši le s strukturnimi ukrepi. »Neusklajenost med nacionalnimi davčnimi sistemi ustvarja vrzeli, ki jih multinacionalke s svojimi kapacitetami lahko izkoriščajo (...) Edini način za reševanje problema na dolgi rok je harmonizacija davčne osnove. Ne želimo poenotenja davčnih stopenj, ampak želimo uskladiti, kaj vse je obdavčeno.«
Delo posebnega preiskovalnega odbora se tako zaključuje in prehaja na posebno delovno skupino v okviru odbora za ekonomske in monetarne zadeve (Econ) – čeprav so Zeleni zahtevali, da naj nadaljuje z delom, saj to zaradi nekooperativnosti držav in multinacionalk ni bilo celovito opravljeno.
Glasovanje parlamenta novembra
O poročilu bo evropski parlament glasoval na plenarnem zasedanju novembra. Člani odbora pa medtem multinacionalke, ki se dosedanjih zasedanj odbora večinoma niso udeležile, pozivajo, naj to vendarle storijo. Dajejo jim še zadnjo priložnost, saj so za 16. november sklicali še eno izredno zasedanje.
Medtem pa so poslanci na tokratnem plenarnem zasedanju potrdili poročilo o predlogu komisije, ki predvideva, da bi si morale države članice izmenjevati podatke o davčnih odločbah, ki jih izdajajo multinacionalkam. Tudi ta zakonodajni predlog je posledica razkritij v aferi LuxLeaks.
Poslanci so kritični do predloga komisije in še bolj do dogovora ministrov za finance, saj so ti predlog še dodatno omilili. Po mnenju poslancev si države očitno ne želijo res učinkovitega okvira za izmenjavo davčnih podatkov in EU bo zamudila priložnost za večjo preglednost na tem področju.
Poslanci so posebej kritični, ker so države članice postavile komisijo na stranski tir, saj ta razen preverjanja skladnosti z direktivo EU podatkov o davčnih odločbah ne sme uporabljati v druge namene, npr. v preiskavah o izogibanju davkov ali nedovoljeni državni pomoči.
Želijo tudi, da bi nova pravila veljala za vse davčne odločbe, ki veljajo v času uveljavitve nove direktive, ne pa le za čezmejne in tiste, ki bodo izdane po uveljavitvi nove direktive, predvidoma 1. januarja 2017.
»Biti moramo ambiciozni«
Pristojni evropski komisar Pierre Moscovici je v ponedeljek zvečer v razpravi na to temo opozoril, da gre pri predlagani zakonodaji za nujen kompromis. Prav na področju davkov je namreč spremembe najtežje doseči, saj so te v pristojnosti držav članic in morajo biti sprejete s soglasjem.
Romana Tomc se je v ponedeljkovi razpravi zavzela za ambiciozne cilje na tem področju. Poslanka je sicer zadovoljna ob potrditvi resolucije, ki pomeni konkreten korak naprej v boju proti davčnim utajam ter na področju preglednosti transakcij, a: »Začetek je dober, vendar moramo narediti veliko več. Biti moramo ambiciozni, nepravilnosti v sistemu moramo popolnoma odpraviti.«
