Odpustki Franciji: zategovanje pasu z mižanjem na eno oko

Bruselj – Za evropske finančne ministre je največji zalogaj ukvarjanje z grško krizo, njenimi orjaškimi dolgovi in nepredvidljivim razvojem dogodkov. Toda po velikosti gospodarstva­ bi Grčija morala biti bolj ­obrobna tema.

Povsem druge razsežnosti ima Francija, drugo največje evrsko gospodarstvo, ki je že dolgo v reformnem zastoju, na robu recesije in ima velike javnofinančne primanjkljaje. V nemškem Focusu so jo zbadljivo razglasili kar za – Grčijo z Eifflovim stolpom. Kar zadeva vpliv na veliko Francijo, ima evropska komisija bolj ali manj zvezane roke. Po izbruhu dolžniške krize so bila sicer sprejeta nova proračunska pravila, ki naj bi preprečevala nevarna gibanja v javnofinančnih kršiteljicah, a politične volje za ostrejše prijeme proti njim očitno ni.

Tako ni presenetljivo, da je evropska komisija predlagala še tretje podaljšanje roka za uskladitev francoskega javnofinančnega primanjkljaja, za dve leti, do leta 2017. Po dveh podaljšanjih bi cilj, primanjkljaj pod 3 odstotki BDP, morali doseči že letos. Francija, ki ima previsok primanjkljaj že od leta 2008, ukrepov za dosego cilja ni sprejela v zadostni meri in letos naj bi se luknja še gibala nad 4 odstotki BDP. Finančni ministri EU so v torek blagoslovili predlog evropske komisije in zgodbo do nadaljnjega zapečatili.

Prožnost

Da vse skupaj ne bi bilo videti kot popolno popuščanje, so v Bruslju od Pariza zahtevali, naj do konca aprila sprejme strukturne in varčevalne ukrepe, s katerimi bi pokazal, da z uresničevanjem ciljev misli resno. »Franciji smo postavili stroge roke,« je pojasnil podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis. Če v prihodnjih mesecih ne bo izpolnila pričakovanj, bi Bruselj spet lahko zažugal s sankcijami. Glede na videno in slišano v zadnjem obdobju bodo takšne grožnje težko verodostojne in kaj več kot rjovenje ­brezzobega tigra. Nemški finančni minister Wolf­gang Schäuble si je zaželel, da »preveč prožnosti ne bi ogrozilo verodostojnosti pakta stabilnosti«. Odkar je na čelu evropske komisije Jean-Claude Juncker in na položaju komisarja za gospodarstvo nekdanji francoski finančni minister, socialist Pierre Moscovici, je prožnost glavna beseda, ki jo povezujejo s spoštovanjem proračunskih pravil pakta. Juncker je pojasnil, da članicam ni všeč, če jim Bruselj deli lekcije. Tako lahko hitro dobijo bruseljski odpustek, če napovedo, da bodo ukrepale z reformami.

Francoski finančni minister Michel­ Sapin se je zadovoljen odpravil iz Bruslja. »To niso vsiljene reforme. V Franciji sprejemamo reforme, ki so dobre za Francijo. Vloga Evrope je pomoč in ne kaznovanje,« je povedal. Kakšne globlje reforme bodo na mizi v Franciji, je še uganka. Večji, a nepriljubljeni ukrepi na trgu dela ali poseganje v 35-urni delovni teden so še tabu. Doslej so se odločali za manjše reformne ukrepe, s katerimi jim še ni uspelo ustaviti nazadovanja francoskega gospodarstva v primerjavi z glavnimi evropskimi tekmeci na čelu z Nemčijo in Veliko­ Britanijo.

Pohvale Sloveniji

Tudi vzpon Nacionalne fronte Marine Le Pen narekuje večjo pazljivost Bruslja. Sapin je omenil še en razlog, zaradi katerega bi moral Bruselj obravnavati Francijo z drugačnimi vatli. Skupaj z Nemčijo, Španijo in Italijo da je samo srce evrske skupine. Takšno popuščanje gotovo ne bo pozitivno vplivalo na druge članice in njihovo pripravljenost na boleče urejanje javnih financ. Slovenski finančni minister Dušan Mramor je opozoril, da se mu zdi, da so mali in veliki različno obravnavani že od leta 2003, ko Francija in Nemčija nista bili kaznovani za kršenje pakta ­stabilnosti.

Mramor je po več letih, ko je bila Slovenija med večjimi kršiteljicami pravil, v Bruslju spet lahko slišal pohvale. Kljub temu ga je Moscovici opozoril, da ne bi smeli storiti ničesar, kar bi škodovalo gospodarskemu zagonu. Ker bo Slovenija letos predvidoma spravila javnofinančni primanjkljaj pod triodstotno maastrichtsko mejo, se bo lahko v prihodnjih letih ognila neugodnim bruseljskim postopkom. Poleg tega je v ocenah makroekonomskih neravnotežij kot edina članica napredovala, saj je evropska komisija ugotovila, da slovenska neravnotežja niso več čezmerna.