Razočaranje v Aziji, nezadovoljstvo v Nemčiji, brezbrižnost v Rusiji, zaskrbljenost v ZDA

Naši dopisniki o odzivih v Nemčiji, Aziji, Rusiji, Bruslju in ZDA.

Objavljeno
24. junij 2016 12.05
BRITAIN-EU-POLITICS
Zorana Baković, Barbara Kramžar, Peter Žerjavič, Bruselj, Boris Čibej, Sebastijan Kopušar, New York
Zorana Baković, Barbara Kramžar, Peter Žerjavič, Bruselj, Boris Čibej, Sebastijan Kopušar, New York

Naši dopisniki Zorana Baković, Barbara Kramžar, Peter Žerjavič, Boris Čibej in Sebastijan Kopušar o odzivih v Aziji, Nemčiji, Rusiji, Bruslju in ZDA.

***

Šok, a tudi nova preračunavanja za prihodnost (Zorana Baković)

Borze v Hongkongu in na Kitajskem so se že na prve namige o brexitu odzvale s strmim padcem indeksov, v Pekingu pa je zavladalo turobno politično vzdušje. Vsi v Aziji so pohiteli zamenjati britanske funte v varnejše valute, japonski jen pa se je okrepil v razmerju do ameriškega dolarja, kar je prav tako slaba novica za državo, ki se trudi okrepiti svoj izvoz.

Globoka negotovost je zajela vso azijsko celino že ob prvih novicah ob zaključku preštevanja glasov, najbolj pa je brexit prizadel Kitajsko, ki je v zadnjih nekaj letih doživljala Britanijo kot tarčo obsežnih vlaganj, pa tudi kot začetno točko preobrata v odnosih s celotno Evropsko unijo. Uradni Peking je upal, da bo Kitajska s pomočjo visokih britanskih uradnikov, predvsem finančnega ministra Georgea Osborna, v katerem so Kitajci videli naslednika premiera Davida Camerona, končno dobila potrditev statusa tržne ekonomije in da bo s pomočjo obsežnih vlaganj v britanska pristanišča, letališča, avtomobilsko industrijo in jedrske elektrarne pridobila ključne reference za globlji prodor na evropsko tržišče.

Sanje kitajskega predsednika Xi Jinpinga o obnovi »svilne poti« so tako v pomembnem delu temeljile prav na otoplitvi odnosov z Britanijo.

Redko se je kitajsko vodstvo tako odkrito in neposredno opredeljevalo o »notranjih vprašanjih neke države«, kakor v primeru brexita. Ko je Xi Jinping oktobra lani obiskal Britanijo, je bilo podpisanih za več kot 40 milijard funtov dogovorov o gospodarskem sodelovanju, Xi pa je pri tem jasno pozval Britance, naj ostanejo v EU.

Številna kitajska podjetja, ki so del svojega poslovanja prenesla na britanska tla, so že pred referendumom začela iskati nove destinacije. V Britaniji živi približno 600.000 Kitajcev, od tega jih približno 100.000 obiskuje tamkajšnje univerze, zdaj pa so mnogi od njih svoje načrte za prihodnost spet vzeli iz predala in jih postavili na mizo.

Foto: Kazuhiro Nogi/AFP

Kljub temu pa se Kitajska ne bo na hitro umaknila iz političnega in gospodarskega partnerstva z Otokom. Najprej bo počakala na odzive drugih evropskih sil, ko se bodo tla po potresu umirila, pa bo ocenila nove okoliščine. Kljub temu je že odprla vrata za finančni dialog s sosednjo Indijo, gotovo pa bo okrepila svoje odnose z Rusijo in vsemi drugimi velikimi partnericami v neposredni soseščini.

Kriza je za Kitajce vedno priložnost, da naredijo nekaj novega. 

»Prekleto! Slab dan za Evropo« (Barbara Kramžar)

»Prekleto! Slab dan za Evropo,« je takoj po naznanitvi britanskega izstopa iz Evropske unije po twitterju ocenil nemški podkancler in predsednik socialdemokratov Sigmar Gabriel. Pri Evropski centralni banki so že v pripravljenosti na takojšnjo akcijo, potem ko je funt padel na najnižjo vrednost po sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Najbrž ne bo treba dolgo čakati na resne pretrese na borzah in tudi v Frankfurtu, kjer domuje Evropska centralna banka, so po prejšnjih zagotovilih pripravljeni na akcijo. Če bo treba, bodo sodelovali  z britanskimi kolegi in drugimi centralnimi bankami sveta. V Berlinu pa za prihodnji teden že napovedujejo posebno zasedanje bundestaga, po informacijah časopisa FAZ pa bo vlada sestavila tudi skupno izjavo s Francijo in morda tudi s Poljsko v »weimarskem trikotniku«, obujenem zaradi brexita. Evropske karte že mešajo na novo. Prvič se namreč dogaja, da iz EU izstopa »resna« država, saj odhoda Grenlandije iz leta 1985 nihče ni obravnaval kot resnega.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je pred referendumom poudarjal, da in pomeni in, out pa out in osrednja evropska država, ki se zaradi svoje preteklosti vidi kot posebna zaščitnica evropske ideje, bo v svojih reakcijah upoštevala tudi druge manj stabilne države. Po brexitu so glasove proti EU že dvignili nizozemski in francoski nacionalisti, vlada v Berlinu pa bo morala upoštevati tudi svoje. Tudi Alternativa za Nemčijo, ki sicer še ne zagovarja izstopa iz Evropske unije, zato pa korenito krčenje njenih pristojnosti, je vse močnejša.

Foto: Markus Schreiber/AP

»Spoštujemo izid britanskega referenduma,« je vplivni finančni minister povedal tudi takoj po razglasitvi rezultatov. Čeprav bi si sam želel drugačnega izida, je treba zdaj gledati v prihodnost in se soočiti s položajem, kakršen je, zato bo danes v tesnih stikih s partnerji iz G7. Postopek EU za izstop iz Evropske unije je natančno določen in ga bodo tudi uporabili, to ustvarja občutek gotovosti. »Evropa bo stala skupaj.« Iz odločitve »naših britanskih prijateljev« moramo skupaj potegniti najboljše, verjame Wolfgang Schäuble. 

Povsem negotovo je, kako se bo Unija rešila iz nastalega položaja (Peter Žerjavič)

»Žalostno je,« je na postaji King's Cross danes zjutraj potožil mlad Londončan. Predvsem mladi Britanci so v v obstanku njihove države v EU videli boljšo pot v prihodnost. Tako pred Unijo kot pred Britanijo so zapleteni časi krize in negotovosti. Kljub pripravljenim načrtom bo ločitev boleča in napeta. Prizadela bo gospodarstvo. Vloga Britanije in EU v svetu bo oslabljena. Namesto ukvarjanja s ključnimi temami v digitalni dobi 21. stoletja se bo Unija v času, ko druge njene krize še zdaleč niso končale, morala lotiti zapletenega urejanja prihodnjih odnosov z Otokom. Povsem negotovo je, kako se bo Unija rešila iz nastalega položaja.

Tradicionalni odgovor na krize, poziv k »več Evrope«, je novih okoliščinah preživet. Kljub temu so pozivi vseh, ki se z veliko mero nacionalizma vračajo k logiki suverenosti članic, le slepa ulica. Velikih vprašanj, kakršne so migracije, podnebne spremembe ali prilagajanje globalizaciji, na stari celini ni mogoče reševati za nacionalnimi plotovi. Tako dolžniška kriza kot tudi begunska kriza sta pokazali, kakšna nevarnost so Unijine napol delujoče strukture. Vse krize zadnjih let so temeljito načele evropski projekt in zaupanje v EU kot rešitev. Brez zavezništva s prebivalci preboja na bo. Britanska odločitev ni konec sveta in ni nujno, da je pričakovanja preobrata na bolje, ki bi lahko sprožil brexit, le lažni optimizem. 

Odzivi »ptičjega strašila« (Boris Čibej)

Britansko slovo bo povzročilo škodo v gospodarskih odnosih med Rusijo in Evropsko unijo, je danes povedal predsednik mednarodnega odbora zgornjega doma ruskega parlamenta Konstantin Kosačev, drugi človek banke Vnešekonombank Andrej Klepač pa meni nasprotno: zaradi destabilizacije evra in evropskega finančnega trga se bo povečalo zanimanje vlagateljev za Rusijo.

Rusija uradnega stališča do britanskega referenduma o odhodu iz EU ni imela in nima. »Sicer imam osebno mnenje do tega, a se bom vzdržal izrekanja, ker mislim, da se to ne bi spodobilo,« je pred kratkim v pogovoru s tujimi novinarji povedal ruski predsednik Vladimir Putin. »Povedati moram, da mi s tem nimamo absolutno nič. To je odločitev britanskega ljudstva,« je dodal Putin. A komentarja o početju britanskega premiera Davida Camerona se vseeno ni mogel vzdržati: »Zakaj je sprožil ta referendum? Da bi zastraševal Evropo, da bi grozil nekomu? Kakšen je smisel tega, če sam nasprotuješ zamisli?« Podobne besede je pred referendumom izrekla tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova: »Rusija nima nič opraviti z brexitom. Nismo vključeni v ta proces. Nikakršnega interesa nimamo v tem.«

Na Zahodu niso enakega mnenja. Nekdanji ameriški veleposlanik v Moskvi Michael McFaul je izid britanskega glasovanja razglasil za »ogromno zmago za Putinove zunanjepolitične načrte«. Že po objavljenih rezultatih je britanski zunanji minister Phillip Hammond ponovil izjave, da se Putin veseli izida referenduma, saj »z današnjim jutrom ne čuti več takšnega pritiska«, zato pa bo zdaj v EU več razumevanja za njegove poglede, kar bo na koncu privedlo do ublažitve protiruskih sankcij. Ko so Putina tuji novinarji vprašali, kaj meni o Hammondovih podobnih predreferendumskih izjavah, da je Rusija edina svetovna sila, ki bo pozdravila britanski odhod iz EU, se je najprej ponorčeval, da bo kmalu kriv tudi za poplave v Evropi, potem pa resno dodal, da je že nespodobno, kako njegovo državo v vsakem vprašanju, pa čeprav nima z njim čisto nič opraviti, izrabljajo za nekakšno »ptičje strašilo«. »Po mojem inteligentni ljudje tega ne počnejo,« je dodal ruski predsednik.

Foto: Alexandros Avramidis/AFP

Ko so v Moskvi izvedeli rezultate britanskega referenduma, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ponovil besede svojega šefa, da je »ta tema notranja zadeva Velike Britanije in vprašanje odnosov med to državo in EU«. Rusiji, ki ima v EU pomembnega gospodarskega in investicijskega partnerja, je po njegovih besedah v interesu, »da bi EU ostala velika gospodarska sila, ki je v razcvetu ter je stabilna in predvidljiva«. O tem, kakšne bodo posledice britanskega slovesa od EU za Rusijo, v Kremlju niso komentirali, z izjemo v uvodu omenjenega Kosačova, ki svari pred gospodarskim izgubami, pa je večina politikov in gospodarstvenikov, ki so se odzvali na izid britanskega referenduma, prepričanih, da ta pretiranega učinka na njihovo državo ne bo imel. »Vpliv brexita bo omejen,« je prepričan finančni minister Anton Siluanov, podobnega mnenja, da ne bo prišlo do nikakršne katastrofe, je njegov predhodnik Aleksej Kudrin, ki je na svojem tvitterju zapisal, da »imamo svoje probleme, ki so bolj pereči«.

Pač pa je izid britanskega referenduma povzročil pravi »politični potres v Evropi«, je prepričan predsednik mednarodnega odbora v spodnjem domu ruskega parlamenta Aleksej Puškov, ki je že pred referendumom izjavil, da bo po britanskem slovesu EU potrebovala nove prijatelje, med katerimi bi lahko bila tudi Rusija. Čeprav je ruski novinar Anton Tamarovič pred dnevi naštel tudi tri morebitne slabe posledice brexita za Rusijo - londonski jastrebi, ki so jih zdaj umirjali bruseljski zmerneži, se utegnejo zaplesti v neposredno konfrontacijo z Moskvo; zaradi nestabilnosti na stari celini se lahko Nato še bolj okrepi in razširi proti vzhodu; povečala se bo nevarnost obnovitve starih regionalnih konfliktov po Evropi - se zdi, da so tri potencialne prednosti, ki jih bo po njegovem mnenju Rusiji prinesel brexit, bolj prepričljive. Te pa so: hitreje bodo odpravljene protiruske sankcije, saj je London eden od najbolj gorečih borcev proti »ruski agresiji«; zmanjšal se bo vpliv »sovražnice iz nove hladne vojne« ZDA na politiko EU; in Natova vloga bo oslabela, ker bo britanski odhod povzročil nesoglasja znotraj protiruskega tabora.

Evropska negotovost huda skrb za Washington (Sebastijan Kopušar)

ZDA so se danes prebujale ob valu opozoril, da se EU potaplja v politično krizo, ki bo pretresla finančne trge in se razširila na svetovno gospodarstvo. »To je presenečenje, vsi razumni ljudje so pričakovali, da bodo Britanci ostali v Uniji,« je bila ugotovitev enega od borznikov, preden je Wall Street zdrsnil v rdeče številke razprodaje.

Američane ta hip najbolj skrbi, kako se bo nihanje trgov odrazilo na njihove pokojninske prihranke in vsakodnevne zaslužke. Centralna banka Fed je sporočila, da skrbno spremlja dogajanje na svetovnih finančnih trgih in je pripravljena pomagati tujim centralnim bankam pri morebitnih težavah z likvidnostjo. Bela hiša je zadržano razočarana, predsednik Barack Obama je poudaril posebno vez med ZDA in Veliko Britanijo, kot tudi trden odnos z EU. V svoji izjavi je posebej omenil Severno Irsko, kar kaže bojazen, da bi britanska ločitev lahko ponovno razplamtela stara nasprotja.

Med redkimi zadovoljnimi je seveda Donald Trump, ki je danes na Škotskem odprl novo igrišče za golf. Po njegovih besedah so Britanci spet vzeli državo v svoje roke, »ljudje so jezni po vsem svetu«. Medtem ko se je veselil nižjega funta, ki bo privabil več Američanov na njegova škotska igrišča, mu očitno nihče ni povedal, da Škoti želijo ostati v EU. Nasprotniki newyorškega milijarderja v ZDA pa opozarjajo, da je britanski referendum svarilo o številčnih »jeznih in prestrašenih volivcih, ki so pripravljeni skočiti v brezno populizma«, kot je zapisal urednik tednika The Week Peter Weber.

Politični analitiki se sprašujejo, ali so Američani jeseni dejansko pripravljeni slediti Trumpovemu jeznemu nacionalnemu populizmu, saj je tudi britansko kampanjo za odhod iz EU prežemalo podobno bitje zvona pred priseljenci, kot v ZDA počne newyorški milijarder. Tako kot angleško industrijsko podeželje tudi ameriški opešani industrijski pas poganjata jeza in želja po uporu, tega pa v ZDA ugrablja Trump.