Tiskane izdaje
Slovenske oblasti so tedaj pozvali, naj zagotovijo, da bo KPK svoje naloge, še posebej ko gre za primere podkupovanja v tujini, opravljala neodvisno od »neprimernih« interesov politične narave.
V sporočilu za javnost navajajo, da ima KPK težave pri učinkovitem izvajanju svojih nalog, doseganju rezultatov ob popolni neodvisnosti in ohranjanju moči, vodstva in vpliva v javnosti. »Glede na resnost teh vprašanj delovna skupina poziva Slovenijo, naj nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bo učinkovito naslovila razmere, v katerih se je znašla KPK, in zagotovila, da bo ta lahko svoje naloge izvajala v popolni neodvisnosti in s primernimi sredstvi.«
V izjavi poudarjajo, da napredek pričakujejo do junija 2016, ko mora Slovenija predložiti svoje poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi predlogov delovne skupine iz leta 2014.
Štefanec: Gre za kritiko oblasti in ne KPK
Predsednik KPK Boris Štefanec stališča OECD, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi položaja slovenske KPK, ne vidi kot kritiko delovanja komisije. Kot je dejal na novinarski konferenci, gre za kritiko slovenskih oblasti, ki so dolžne zagotoviti pogoje za dobro delo komisije, poroča STA.
Kot je zatrdil, se KPK zaveda pomembnosti varovanja svoje samostojnosti in neodvisnosti, zato nedvomno deluje neodvisno od političnih in drugih vplivov. To ji omogoča učinkovito izvajanje pooblastil in nalog, ki jih nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Ker je izvajanje zakona pokazalo nedorečenosti, KPK aktivno sodeluje v medresorski delovni skupini za pripravo sprememb. Te po besedah Štefaneca posebej poudarjajo večjo pravno varnost obravnavanih oseb v postopkih komisije.
Boris Štefanec, predsednik KPK. Foto: Tomi Lombar/Delo
Novela zakona bo po normativnem programu vlade predvidoma sprejeta do konca leta. Komisija ob njeni uveljavitvi pričakuje manj odprtih vprašanj in večjo konsistentnost odločitev sodišč glede postopkov in odločitev komisije, je pojasnil Štefanec.
Kot je še poudaril, jim kadrovska sestava komisije omogoča učinkovito izvajanje nalog. Izrazitejša fluktuacija zaposlenih, ki so ji priča, pa po njegovi oceni ni neobičajen pojav po menjavi vodstva in zahteva svoj čas za vpeljavo novih strokovnih sodelavcev.
Po besedah predsednika KPK bi z več sredstvi lahko dosegli večjo učinkovitost. Meni pa, da količina dodeljenih proračunskih sredstev odraža siceršnjo finančno situacijo v javni upravi, pri čemer je v primeru KPK prisoten celo minimalen pozitiven trend.
Primanjkljaj pri prestopkih, ki zadevajo podkupovanje v tujini
Kot smo tedaj poročali, je delovna skupina proti podkupovanju OECD objavila poročilo o Sloveniji in njenem uresničevanju konvencije proti podkupovanju, v katerem izraža zadovoljstvo nad Slovenijo z vidika njenega vlaganja naporov v boju proti korupciji doma, hkrati pa opozarja na pomanjkanje boja proti prestopkom, ki zadevajo podkupovanje v tujini.
Gre za poročilo tretje stopnje. V poročilu je izpostavljeno, da Slovenija dotlej še ni kazensko preganjala nobenega primera podkupovanja v tujini.
V poročilu so tedaj poudarili, da je Komisija za preprečevanje korupcije pomemben dejavnik slovenskega zakonitega in institucionalnega protikorupcijskega okvira in se zavzema, da Slovenija ohrani njeno neodvisnost in učinkovitost.
Poleg tega so opozorili tudi na dodatna področja, kjer bi Slovenija lahko dosegla izboljšanje, med drugim na področju učinkovitih, ustreznih in odvračilnih sankcij. Doseči bi morali tudi boljše zavedanje o prestopkih podkupovanja, pri tem pa bi morali sodelovati tudi ministrstvo za zunanje zadeve ter javne agencije, ki sodelujejo s slovenskimi podjetji, ki poslujejo v tujini.
Odgovor pričakujejo do junija
Poročilo je delovna skupina sprejela 5. junija 2014. Nastalo je na podlagi pregleda slovenske zakonodaje ter drugih dokumentov, ki jih je dostavila Slovenija, ter tridnevnega obiska ocenjevalne skupine, ki je bila v Ljubljani med 22. in 24. oktobrom 2013. Med obiskom so se člani delegacije sestali s predstavniki slovenskega javnega in zasebnega sektorja, pravosodnimi organi ter civilno družbo.
Kot že omenjeno, Slovenija naj bi do junija 2016 na objavljena priporočila odgovorila s pisnim poročilom o uresničevanju priporočil.
OECD je po poročanju Slovenske tiskovne agencije leta 1997 sprejela Konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, katere cilj je preprečevanje podjetniškega kriminala. Njeno izvajanje spremlja Transparency International, pri pripravi poročila Exporting Corruption − Progress Report 2014 pa je sodelovala tudi slovenska veja omenjene organizacije.
Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2001.
