Tiskane izdaje
Bruselj - Po propadu pogajanj v nedeljo se grška kriza čedalje bolj zaostruje. Po poročanju Süddeutsche Zeitunga so članice območja že pripravile krizni načrt za Grčijo.
Če na zasedanju finančnih ministrov v četrtek v Luxembourgu ne bo dosežen sporazum, naj bi bil že konec teden, najverjetneje v petek zvečer, v Bruslju sklican vrh voditeljev članic.
Med drugim je predvideno, da bi Atene že konec tedna uvedle nadzor kapitalskih tokov. Tako se denar z grških bank ne bi več mogel na veliko stekati v tujino. Banke v Grčiji bi bile nekaj dni zaprte. Pozneje bi bili dvigi na bankomatih in nakazila v tujino omejena.
Predsednik ECB Mario Draghi je pred gospodarskim odborom evropskega parlamenta sicer povedal, da bodo nadaljevali zagotavljanje izredne pomoči grškim bankam, dokler bodo solventne.
Oettinger: Komisija naj pripravi načrt za ukrepanje v primeru grexita
Evropski komisar za digitalno gospodarstvo, Nemec Günther Oettinger, je evropsko komisijo pozval, naj pripravi načrt za nujno ukrepanje v primeru grškega izhoda iz območja evra. Če Atene na pokojninskem področju ne bodo popustile in bodo pogajanja spodletela, bo Grčija po njegovih besedah po 1. juliju postala krizno območje. Oettinger pričakuje velike težave na policijskem, energetskem in medicinskem področju.
Kot smo v Delu že poročali, se je še en poskus zbliževanja stališč med grško vlado in njenimi posojilodajalci na tehničnih pogajanjih sinoči končal brez uspeha. Predstavniki grške vlade so po manj kot eni uri pogovorov zapustili sedež evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont. Po uradni razlagi Bruslja so razlike med stranema pri ključnih vprašanjih še prevelike.
V evropski komisiji so po sinočnjem propadu pogajanj z Grčijo sicer razočarani, toda še vedno si prizadevajo, da bi do izteka rešilnega programa 30. junija lahko sklenili kompromis z Grčijo. Komisija ima sicer v pogajanjih nekakšno vlogo posrednika, saj ni med posojilodajalci − to so članice območja z evrom in IMF.
Glasnica komisije Annika Breidthardt je pojasnila, da tri institucije od Aten ne pričakujejo konkretnih rezov v pokojnine. Njihova zahteva je zmanjšanje stroškov dragega pokojninskega sistema, enega od najdražjih v EU, v katerega se iz proračuna steka deset odstotkov BDP.
Institucije nekdanje trojke so predlagale tudi znižanje stroškov za en odstotek BDP na leto, medtem ko je grška vlada na drugi strani ponudila le znižanje v višini 71 milijonov evrov ali 0,04 odstotka BDP.
Tudi pri zviševanju DDV posojilodajalce bolj kot konkretne stopnje za posamezne izdelke zanima seštevek vsega, kar bi lahko pripomoglo h krčenju lukenj.
Razlike v stališčih obeh strani se gibljejo okoli dveh milijard evrov na leto.
