Osebna izkaznica: Višegrajke

Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska pišejo vsaka svojo zgodbo o uspehu.

Objavljeno
26. januar 2017 18.44
J. B.
J. B.

Višegrajska četverica je v zadnjih letih še odločneje zakorakala po poti gospodarske rasti, z uspešnim privabljanjem obsežnih tujih investicij pa pospešeno zmanjšuje razvojni zaostanek za zahodom celine. Najhitreje to uspeva Češki, ki je po nekaterih kazalcih, denimo po BDP na prebivalca v standardih kupne moči, že prehitela nekoč svetli zgled Slovenijo. V nadaljevanju predstavljamo ključne značilnosti vzhodnoevropskih držav, ki so postale sinonim »uspešne tranzicije«.

Češka

Državo je lani doletela podobna usoda kot Slovenijo. Velik padec investicij v črpanju evropskih sredstev iz zadnje finančne perspektive je povzročil ohlajanje gospodarstva. Rast se je tako lani za polovico zmanjšala s 4,5 odstotka na vsega 2,2. Kljub temu je češko gospodarstvo še vedno zelo robustno, brezposelnih ni (4,2 odstotka), država pa je s 39,5 odstotka BDP bruto javnega dolga med najmanj zadolženimi v EU.

Slovaška

V primerjavi z Madžarsko, ki ne pozna brezposelnosti, je ta na Slovaškem še vedno ena glavnih težav za gospodarstvo, iz katerega v tujino uhajajo najbolj nadarjeni posamezniki. Kljub temu so Slovaki lani s 3,4-odstotno rastjo po napovedi iz Bruslja rasli najhitreje med četverico višegrajskih držav. Prav hitra rast bo ob podpori izvoznega sektorja v prihodnjih letih pomagala rešiti problem brezposelnosti.

Madžarska

Viktor Orbán, madžarski premier, drži v rokah krmilo gospodarsko najšibkejše države iz Višegrajske skupine. Kljub temu je za državo obdobje krepkega okrevanja. Lanska gospodarska rast je presegla dva odstotka, letos pa bo po napovedi evropske komisije znašala 2,6 odstotka, in to na krilih zasebne potrošnje, ki se je lani povečala za skoraj pet odstotkov. To niti ni čudno ob vse manjši brezposelnosti, ki naj bi čez dve leti znašala le še štiri odstotke.

Poljska

Poleg Madžarske ima največji zaostanek v razvitosti, saj dosega le 69 odstotkov evropskega povprečja. A to po drugi strani pomeni, da ima hkrati tudi največ možnosti za razvoj in rast. V prihodnjih letih bo poljski BDP po oceni evropske komisije rasel hitreje od treh odstotkov. Poljska je 40-milijonski trg. To, kar državi zagotavlja, da bo glavno gonilo rasti, bo prav lastna potrošnja.