Oxfamovo poročilo: Drastično bogatenje najbogatejših

Ko je mednarodno združenje nevladnih organizacij za boj proti revščini Oxfam natanko pred letom dni, podobno kot letos tik pred začetkom davoškega foruma, objavilo podatke o svetovni neenakosti, je 62 najbogatejših ljudi na svetu premoglo več kot polovica najbolj revnega dela človeštva. Pozor, to je bilo januarja lani.

Letošnja študija Oxfama, prav tako objavljena tik pred začetkom davoškega foruma, ugotavlja, da se trend bogatenja, ki so se ga zdaj očitno ustrašili tudi že najbogatejši, neverjetno strmo vzpenja. Januarja 2017 namreč lahko najrevnejšo polovico človeštva »kupi« že zgolj 8 (z besedo: osem!) najbogatejših ljudi na svetu.

Številka je dramatična, komaj verjetna in tudi težko dokazljiva, toda Oxfam v danes objavljeni študiji »An Economy for the 99 Percent« kljub temu ugotavlja, da ima po najnovejših podatkih 426 milijard ameriških dolarjev, kar je več, kot skupaj premore vsa revna polovica svetovnega prebivalstva, letos na svojih računih osem super bogatašev tega sveta, medtem ko razvpiti odstotek najbogatejših ljudi na planetu po podatkih iz Oxfamove študije poseduje 50,8 odstotka vsega svetovnega bogastva, in ima torej v rokah več premoženja, kot vseh ostalih 99 odstotkov.

Po trditvah raziskovalcev je organizacija do verodostojnejših podatkov letos prišla tudi zato, ker si je lahko pomagala s podatki švicarske banke Credit Suisse, kar ji je omogočilo, da je prvič pridobila podatke o premoženjskem stanju zlasti kitajskih in indijskih super bogatašev. Ti podatki pa so pokazali, kot je za Deutsche Welle povedal nemški predstavnik v Oxfamu Nikolai Link, »da revni prebivalci sveta premorejo še bistveno manj premoženja, kot so raziskovalci predvidevali do zdaj«.

Neenakost podžiga populizem

Ker je osrednja tema letošnjega davoškega srečanja najbogatejših držav sveta prav strah pred uporom prebivalstva zaradi vse bolj drastičnega razkoraka med peščico bogatih in neskončnimi množicami vse bolj »globalizacijsko« obubožanih, se je tudi Oxfamova študija letos ukvarjala predvsem z vzroki za drastično večanje neenakosti in s konkretnimi predlogi, kako zagotoviti več pravičnosti pri delitvi premoženja. Med vzroki, ki najbogatejšim ljudem na planetu in njihovim multinacionalnim koncernom med drugim omogočajo, da tako zlahka bogatijo na račun vseh ostalih prebivalcev sveta, študija omenja predvsem »izjemno agresivne tehnike izogibanja davkom«, med katere sodi tudi načrtna selitev dobičkov v davčne oaze, s čimer multinacionalke silijo države v zanje in za vse državljane »uničujočo konkurenčno tekmo« pri zniževanju vsakovrstnih davkov in dajatev. Ljudje se zato širom sveta in ne le v najbolj revnih državah počutijo vse bolj izkoriščane. Njihovi prihodki realno stagnirajo ali celo padajo, države so zaradi premajhnih davčnih prilivov prisiljene v varčevanje in nižanje socialnih ugodnost, nazadujejo šolstvo, izobraževanje, znanost, zdravstvena oskrba ..., menedžerji in veliki delničarji pa si medtem delijo vsako leto višje milijonske dobičke.

Radikalni davki za bogate

Vse to ne uničuje le socialne države in ne oviral le učinkovitega boja proti revščini, ampak že pospešeno uničuje tudi zaupanje v demokracijo in spodbuja vse mogoče oblike skrajnodesničarskega populizma, ugotavljajo v Oxfamu. V poročilu »An Economy for the 99 Percent« zato zahtevajo radikalno spremembo gospodarskega in davčnega sistema, po kateri bi bile vseh koristi gospodarskega, znanstvenega in tehnološkega napredka v veliko večji meri deležne tudi široke množice večinskega prebivalstva. Super bogataše in velike mednarodne koncerne, ki so za zdaj edini veliki profiterji in tako rekoč »vojni dobičkarji« globalizacije, bi bilo treba z veliko bolj dosledno davčno politiko prisiliti, da plačujejo vse svoje obveznosti družbi in državi, hkrati pa bi morali s svojim neizmernim bogastvom prevzeti veliko bolj pošteno vlogo tudi pri financiranju izobraževanja, sociale, zdravstva in bistveno višjega splošnega standarda prebivalstva.

Čeprav Oxfamu mnogi očitajo, da meša jabolka in hruške, da podatke o premoženju najbogatejših ljudi na planetu, ki večinoma skrivajo svoje bogastvo, pridobiva na vse mogoče sporne načine, in da tudi letošnje ugotovitve o drastičnem zmanjšanju števila super milijarderjev, ki lahko »kupijo« polovico revežev tega sveta, temeljijo predvsem na novo odkritih kitajskih in indijskih milijarderjih, se ugotovitve organizacije presenetljivo ujemajo z ugotovitvami, do katerih so se letos v Davosu dokopali tudi najbogatejši ljudje tega planeta. Zaradi enormnega večanja neenakosti in ekstremnega kopičenja bogastva v rokah vse manjše peščice ljudi, so se namreč tudi sami do te mere ustrašili posledic, da so forum namenili odpravljanju neenakosti. Kajti globalizacija je očitno podivjala in je skupaj z neoliberalizmom, kot pravi profesor Rudi Rizman, dobila tako grobe razsežnosti izkoriščanja, kot so bile značilne za prvobitni »Dickensov« kapitalizem. In če je svet ne bo zmogle ukrotiti in začeti pravičneje regulirati tako, da bodo od nje imele koristi tudi široke ljudske množice, lahko dobi celo apokaliptične razsežnosti.