Po novi svilni poti prihajajo nove naložbe in skrbi

Neposredne kitajske naložbe v države 16 + 1 so se povečale za več kot sto odstotkov.

pon, 27.11.2017, 07:00

Med in smučarski skoki

Slovenija v iniciativi koordinira upravljanje gozdov, zato bo v Budimpešti predstavila sklepe z avgustovskega Foruma kmetijsko-trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med LR Kitajsko ter državami Srednje in Vzhodne Evrope, ki je bil v Sloveniji. Predvidoma bo podpisan memorandum o sodelovanju med Slovenijo in Kitajsko v okviru njene pobude za gospodarski pas svilne kopenske in pomorske poti 21. stoletja (angl. belt and road initiative) ter inšpekcijski, karantenski in sanitarni protokol o izdelkih iz medu v izvozu iz Slovenije na Kitajsko. Predvideva se tudi podpise pogodb o sodelovanju nekaterih slovenskih in kitajskih gospodarskih družb. Premier Miro Cerar bo poudaril možnosti za sodelovanje slovenskih športnih strokovnjakov pri gradnji nordijskega centra za zimske Olimpijske igre leta 2022 in izobraževanju kitajskih strokovnjakov za smučarske skoke.

Budimpešta – Tudi šesti vrh iniciativne skupine držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske, tako imenovane 16 + 1, v kateri je tudi Slovenija, bo v znamenju krepitve vezi med državami regije in Kitajsko. Iniciativa je v petih letih postala opazen gospodarski in politični dejavnik in skladno s tem postaja regija tudi vse pomembnejša v kitajski evropski politiki. Hkrati se Kitajska v regiji utrjuje kot atraktiven investitor, zato je čedalje pomembnejša tudi njena vloga v zunanjih politikah teh držav.

Z uspešnim razvojem iniciative, ki združuje predsednike vlad Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke republike, Črne gore, Estonije, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije in Kitajske, se krepijo tudi dvostranski stiki Kitajske s temi državami. Kitajska v Evropi ustanavlja še nove subregijske povezave, denimo 5 + 1, ki trdneje povezuje Kitajsko z nordijskimi državami, in 6 + 1 za povezovanje z južnoevropsko šesterico.

Vlagajo v infrastrukturo in energetiko

Kitajskemu prodoru v regijo 16 držav je ugodna tla pripravila že gospodarska kriza leta 2008, ko so države regije začele mrzlično iskati nove investitorje. Leta 2012 ustanovljena iniciativa v kitajskem projektu nove svilne poti tudi regiji zagotavlja prednosti: predvsem boljši strateški položaj tako v EU kot glede na Rusijo. Kitajski primarni cilj je prek te iniciative diverzificirati in povečati izvoz v Evropo.

Dr. Saša Istenič z oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti ljubljanske univerze v svoji analizi iniciative, ki jo je pripravila za simpozij na šanghajskem inštitutu za mednarodne študije, ugotavlja, da se je trgovinska menjava s Kitajsko, katere izvoz v regijo je trikrat večji kot uvoz, v zadnjih petih letih povečala za 27 odstotkov na 56 milijard dolarjev.

V tem času so se neposredne Kitajske naložbe v države skupine povečale z 853 milijonov dolarjev na dve milijardi dolarjev. Vendar so naložbe še zelo neenakomerno porazdeljene. Kar 95 odstotkov Kitajskih naložb v regiji so posrkale Madžarska, Romunija, Poljska, Bolgarija, Češka in Slovaška. Med preostalimi petimi odstotki je tudi za pet milijonov dolarjev investicij v Sloveniji.


Prihod kitajskega premiera Li Keqianga na Madžarsko. Foto: Tibor Illyes/MTI via AP

Glavni cilj kitajskih naložb v regiji so infrastrukturni objekti. Do sredine letošnjega leta je regija odprla že 40 železniških povezav s Kitajsko, od tega 15 neposrednih zvez do evropskih mest. Med Poljsko in Kitajsko vozijo tedenski železniški konvoji, na katerih je tudi vse več poljskega blaga.

Po kitajskem prevzemu grškega pristanišča Pirej postaja vse privlačnejša tudi zamisel o kopensko-pomorski ekspresni povezavi, ki naj bi po kopnem potekala po železnicah na Balkanu ter na Madžarskem. V prihodnjih štirih letih nameravajo končati 350 kilometrov hitre železnice med Beogradom in Budimpešto. Več kitajskih bank je odprlo svoje podružnice na Poljskem, Češkem, Madžarskem in v Srbiji. Večina naložb gre v združevanja in prevzemanje domačih podjetij.

Menjava s Kitajsko je med državami regije neenakomerno razporejena; dve tretjini je opravijo Poljska, Češka in Madžarska. Glede na obseg celotne Kitajske trgovinske menjave z Evropo, je njen delež v regiji še vedno zelo skromen; komaj triodstoten.

Turizem in energetika

Kitajci poleg infrastrukturnih projektov cenijo tudi storitveni sektor predvsem turizem. Več letališč v regiji (Tirana, Maribor, Sofija in Plovdiv) je že pritegnilo kitajske naložbenike; zanimajo pa se tudi še za Beograd, Ljubljano, Zadar in Varšavo. Vzpostavljene so že neposredne letalske linije iz Prage, Varšave, Budimpešte in Beograda. Srbija je pred kratkim odpravila vizume za Kitajce do enega meseca bivanja, v kratkem naj bi to storila tudi Bosna in Hercegovina, povzema analiza Isteničeve uradne vire ter poročila akademikov posameznih držav iz Evrope in Kitajske.

Povečale so se tudi kitajske naložbe v energetski sektor. Prek solastništva na Češkem je Kitajska vstopila v energetski sektor ne le na Češkem, ampak tudi na Slovaškem in v Hrvaški. Na Poljskem Kitajci kupujejo termoelektrarne, elektroinfrastrukturo, vetrne elektrarne, v Srbiji pa poleg avtocest in mostov, gradijo tudi termolelektrarno Tesla B ter posodabljajo telekomunikacijski sistem in hidroelekrarno Dabar.

Pravkar so končali gradnjo termoelektrarne Stanari v Bosni, še štiri projektirajo v Gacki, Tuzli, Banovićih in Ugljeviku. Podobne projekte izvajajo še v Romuniji in Albaniji. V Makedoniji načrtujejo sistem 12 hidroelektrarn na Vardarju, kar bo do zdaj največja makedonska naložba vseh časov. A vse to je le uvod; kitajske naložbe v regijo se bodo v prihodnjih letih še povečevale, ugotavljajo analitiki.

Orodje kitajske mehke moči

Poleg gospodarskega se v regiji povečuje tudi kulturni vpliv, ki ga Kitajska širi prek številnih sejmov, forumov in konferenc o naložbah, turizmu, trgovini, energetiki in izobraževanju. V skoraj vsaki državi regije ima Kitajska Konfucijeve inštitute, letos poteka projekt medijskega sodelovanja z izmenjavami novinarjev in multimedijskih produktov, njena opaznost v regiji se je zelo povečala in Kitajska lahko konstruktivneje uporablja svojo javno diplomacijo, s katero želi uresničiti cilje svoje kampanje tako imenovane mehke moči.

Pri tem ji pomagajo tudi izseljenske diaspore, čeprav so prizadevanja Kitajske, da v svoje cilje vpreže izseljence včasih tudi kontraproduktivna. Kitajski migranti so množično protestirali proti obiskom najvišjih kitajskih predstavnikov v Bratislavi leta 2009 in lani v Pragi. Čeprav ocene kažejo, da so bolj kot nekoč pripravljeni promovirati kitajsko kulturo in lobirati za kitajske politične in gospodarske cilje.

Večina se jih je sicer izselila po pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989, ko je padec železne zavese v vzhodni Evropi omogočil ugodne razmere za priseljevanje. Na Madžarsko je takrat prišlo 27.000 Kitajcev, v Romunijo 14.000, v Srbijo pa je Miloševićev režim leta 2000 sprejel kar 50.000 kitajskih priseljencev. Večina se je v prihodnjih letih razselila po Evropi, a po ocenah iz leta 2011 jih je na Madžarskem še vsaj 15.000, kakšnih 14.000 jih je v Romuniji, 8000 na Poljskem, 6000 na Češkem, 5000 v Bolgariji 2000 v Srbiji in na Slovaškem ter manjše število v drugih državah regije. V Sloveniji jih je okoli tisoč.

Vpliv povzroča tudi skrbi

Kljub povečanemu kitajskemu kulturnemu vplivu pa percepcija kitajskih migrantov na splošno ni pozitivna. Večina Madžarov jih noče imeti za sosede, čeprav omogočajo tisoče novih delovnih mest. Podobno je na Poljskem, kjer ima pozitivno mnenje o Kitajcih 40 odstotkov prebivalstva.

Večina ne zaupa kitajskemu političnemu režimu, drugače razumeva človekove pravice in odklanja kitajsko politiko do Tibeta in Tajvana. Vse bolj jih skrbijo kitajske naložbe v energetski sektor, ki jih ocenjujejo za gospodarsko grožnjo nacionalni varnosti. Na Zahodnem Balkanu so ljudje sumničavi zaradi netransparetnosti projektov, ki jih financira Kitajska, njihove pomanjkljive ekonomske upravičenosti, trditev o nezakonitem plačevanju in zamegljevanju podatkov o vplivih na okolje.

Evropo zaradi kitajskih aktivnosti v skupini 16 + 1 skrbi, da bodo kitajske naložbe ločile skupino od Unije in tako povečale možnosti Pekinga, da politično vpliva na procese odločanja v Uniji. S tem bi bile oslabljene tudi strateške pozicije EU glede na Kitajsko.


Hrvaški premier Viktor Orban (desno) je na letališču v Budimpešti pričakal kitajskega premiera Li Keqianga, ki se udeležuje vrha 16+1. Foto: Tibor Illyes/MTI via AP

Številni znaki kažejo, da Kitajska povečuje svoj vpliv na območju projekta nove svilne poti. Madžarska in Grčija, denimo, sta lani preprečili soglasen odgovor EU o sporih Kitajske v Južnem kitajskem morju, Grčija je letos blokirala EU pri obsodbi zlorabe človekovih pravic na Kitajskem; vztrajna podpora Srbije Kitajski pri vprašanjih, kot so človekove pravice, Tajvan, Tibet, Xinjiang, Južno kitajsko morje in status tržnega gospodarstva, je bila v Pekingu hvaležno sprejeta in se je odrazila v številnih novih naložbah v Srbiji.

Še posebno Nemčija se zaradi krepitve Kitajske v vzhodni in srednji Evropi počuti nelagodno, saj se boji, da bi Kitajska prek podizvajalcev v regiji, prodrla do novih nemških tehnologij. Prav tako EU skrbi, da se utegnejo države iz skupine, ki čakajo na vstop v integracijo, do takrat preveč zadolžiti pri Kitajski in bi ti dolgovi nekoč padli na ramena Unije.

Analize tudi kažejo, da se države članice v bilateralnih pogovorih s Kitajsko že zdaj ravnajo bolj glede na svoje gospodarske interese, kot glede na uradna stališča Unije o usklajenem ravnanju s Kitajsko, sklene Saša Istenič.

»Skoraj nepremagljivi«

Da so Kitajci v Srednji in Vzhodni Evropi ter na Balkanu zelo zainteresirani vlagatelji, pravi tudi Nada Klemenčič, slovenska zavarovalniška avtoriteta, ki ima v Srbiji že skoraj 15 let svoje zavarovalniško podjetje APO+. V Beogradu deluje predvsem kot zavarovalniška posrednica za podjetja in zadnjih nekaj let sodeluje tudi s kitajskimi družbami predvsem pri gradbenih zavarovanjih, je povedala za Delo. Kitajci so kot investitorji na tem območju zelo zainteresirani, ogromno vlagajo v infrastrukturo, železarne, rudnike, termoelektrarne, ceste ... Po njenem mnenju so pri svojih ponudbah zelo kakovostni in konkurenčni.


Kitajski predsednik Xi Jinping. Foto: Li Xueren/Xinhua via AP

V infrastrukturnih projektih so cenovno in strokovno skoraj nepremagljivi, pravi Klemenčičeva, ki je z družbo APO+ sodelovala pri gradnji mostu čez Donavo. Progo Beograd-Budimpešta, bodo po njenem mnenju verjetno podaljšali proti Skopju, saj so Kitajci kot lastniki luke v grškem Pireju zainteresirani za gradnjo proti jugu. Gre za del nove svilne poti od Kitajske skozi Grčijo, Skopje, Beograd do Budimpešte. Kitajski graditelji so prisotni tudi v Črni gori, kjer v osrednjem delu gradijo avtocesto.

Ob obisku kitajskega predsednika Xi Jinpinga junija lani v Beogradu so podpisali več kakor 20 sporazumov o sodelovanju na področju financ in infrastrukture, Kitajci pa so izrazili interes za gradnjo pristanišča na Donavi in vlaganja v železarno Smederevo. Klemenčičeva pravi, da se Kitajci zanimajo tudi za slovenske projekte, čeprav pri nas še niso opazni. Predstavniki državnega infrastrukturnega podjetja China Road and Bridge Corporation so se pred poldrugim letom na našem ministrstvu za infrastrukturo zanimali za gradnjo drugega tira, med odmevnejšimi je podpis pogodbe med podjetjem Pipistrel in Kitajsko, vreden 350 milijonov evrov.

Duol je s skupino China National Sports Group podpisal pogodbo o ekskluzivnem zastopanju Duola na kitajskem trgu in predpogodbo o gradnji začasne infrastrukture za zimske olimpijske igre leta 2022 v Pekingu. Vrednost naročil je ocenjena na 25 milijonov evrov, Duolu pa se obeta, da bo na Kitajskem zgradil največji balon na svetu.

Prijavi sovražni govor