Trumponomika pospešek za borze, a tveganje za svet

Američani zasluge za dobre gospodarske razmere bolj pripisujejo Obami kot Trumpu, davčni balzam za korporacije in bogate.
Objavljeno
19. januar 2018 15.47
Miha Jenko
Miha Jenko

Trumpovo vladanje ima v ekonomiji kontroverzne učinke: gospodarski optimizem v ZDA se veča, davčno darilo je pognalo bikovske borzne indekse v višave, hkrati pa nepredvidljivost Trumpove politike ostaja eno največjih geopolitičnih in poslovnih tveganj za svet.

Ko je Donald Trump pred volitvami napovedoval ostre protekcionistične ukrepe za zaščito ameriškega gospodarstva, sta Evropa in svet z zadržanim dihom spremljala, kako disruptivno bo lomastenje s populistično gorjačo v svetovni ekonomiji in trgovini. Najbolj črnoglede napovedi o takojšnji uvedbi ameriških carin za kitajske, mehiške in druge izdelke se k sreči niso uresničile. Svetovna trgovina se je lani krepila, ne pa usihala.

Evforija na trgih in njene posledice

Sprejetje obsežnega davčnega paketa z znižanjem davka na dobiček korporacij s 35 na povprečno 21 odstotkov je predsednikov najbolj otipljivi ekonomski dosežek v prvem letu vladanja. Je politična zmaga republikancev, davčno darilo bogatim - in hkrati izpolnitev dane predvolilne obljube. Velike zmagovalke so ameriške multinacionalne korporacije, ki jim med drugim ne bo več treba plačevati davka na dobiček, ki je bil ustvarjen v tujini.

S potrditvijo Trumpove napovedi, da bodo davčne olajšave spodbudile naložbe na ameriških tleh, so najbolj pohiteli v tehnološkem velikanu Apple in ta teden napovedali za 30 milijard dolarjev investicij v domače gospodarstvo. Manj učinkovit kot pri kleščenju davkov je bil predsednik pri izpolnjevanju svoje druge velike predvolilne obljube, uresničevanju ambicioznega 1000 milijard dolarjev vrednega načrta za prenovo in razvoj dotrajane ameriške javne infrastrukture.

Sprejete davčne olajšave vzbujajo optimizem na kapitalskih trgih: Dow Jones, S&P 500 in drugi borzni indeksi so v prvem letu Trumpovega vladanja rušili zgodovinske rekorde.

 


A vsaka palica ima dva konca - in skrb vzbuja tudi dejstvo, da se bosta visoka ameriški proračunski primanjkljaj in javni dolg na račun nižjih davkov povišala za novih 1500 milijard dolarjev. Finančni trgi so te skrbi že prevedli v tečaj dolarja, ki drsi v razmerju do evra.

 


Pričakovana ameriška žeja po novem zadolževanju bo verjetno čez čas pritisnila tudi na rast obrestnih mer v ZDA in svetu ter sprožila odliv kapitala na drugo stran Atlantika - s tem bi trumponomika na srednji rok povzročila močen glavobol evrskemu območju, še bolj bi prizadela razvijajoče se države.

Ljudje z Wall Streeta

Trump je potrdil svojo ekonomsko agendo s sestavo administracije v Beli hiši, kjer je na ključna mesta - verjetno tudi »s pomočjo« globoke države - postavil ljudi z Wall Streeta, še posebej investicijske banke Goldman Sachs. Iz te prihajata finančni minister Steven Mnuchin in vodja ekonomskih svetovalcev Gary Cohn. V kontekstu globalne ekonomije je najbolj odmevala Trumpova kadrovska poteza na vrhu ameriške Federal Reserve, kjer se bo čez dva tedna iztekel mandat predsednici Janet Yellen, opredeljeni demokratki; na predsednikovo željo jo bo zamenjal Jerome »Jay« Powell, pravnik in nekdanji investicijski bankir z dobrimi zvezami v republikanski stranki. Te njegove reference so vzbudile pričakovanja finančnih trgov, da bo s Trumpovo »prowallstreetovsko« administracijo poskrbel za razrahljanje borzne regulative, kar bi bilo tveganje za stabilnost svetovne ekonomije.

Drugače bo pri obrestnih merah, pri katerih bo »Trumpov« predsednik Feda zelo verjetno nadaljeval ohlapno, »golobjo« denarno politiko Janet Yellen. Ta je z nizkimi obrestmi in večletnim kvantitativnim sproščanjem odločilno pomagala Ameriki do borznih rekordov pa tudi do zdaj zgodovinsko nizke, le 4,1-odstotne stopnje brezposelnosti. Zasluge za oboje si seveda zdaj prisvaja prav Donald Trump.

Ta čas kar 66 odstotkov Američanov meni, da njihovo gospodarstvo deluje dobro ali izvrstno, je pokazala nedavna odmevna anketa univerze Quinnipiac iz Connecticuta. Za primerjavo: pred letom dni, na začetku Trumpove ere, je tako menilo le 46 odstotkov, marca 2009, v jeku krize, pa so tako razmišljali le 3 odstotki vprašanih. A zanimivo, zaslug za tako visoko stopnjo ekonomskega zadovoljstva, najvišjo od leta 2001, ko so jo začeli meriti, Američani ne pripisujejo aktualnemu predsedniku, pač pa njegovemu predhodniku: kar 49 odstotkov vprašanih je namreč menilo, da je za zdajšnje dobre gospodarske razmere zaslužen Barack Obama, le 40 odstotkov pa je v zvezi s tem prisegalo na njegovega populističnega naslednika v Beli hiši.