Tiskane izdaje
Bruselj - Četudi Grčije uradno ni na dnevnem redu EU, bo dogajanje na dvodnevnem zasedanju voditeljev 28 članic v bruseljski palači Justus Lipsius v senci helenske dolžniške drame.
Grški premier Aleksis Cipras prihaja v Bruselj z jasno željo, da bi na srečanju dosegel politično rešitev. Na nekakšnem mini vrhu se bo posebej srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Françoisom Hollandom, vodjem evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, prvim človekom evropskega sveta Donaldom Tuskom, vodjem evrske skupine Jeroenom Dijsselbloemom in predsednikom ECB Mariem Draghijem. Cipras je pred odhodom na vrh napovedal, da bo njegova vlada izpolnjevala predvolilne obljube volivcem.
V evropskih glavnih mestih spremljajo dogajanje v Grčiji s čedalje večjo zaskrbljenostjo. Atenam namreč grozi, da ne bodo več likvidne in ne bodo mogle plačevati obveznosti, ki bodo prišle na vrsto v prihodnjih dneh in tednih. To bodo vračila upnikom in transferji, kot so plače javnih uslužbencev in pokojnine. Tudi vodja evrske skupine Dijsselbloem je v pogovoru za nizozemski radio namignil, da bi Grčiji utegnil slediti scenarij Cipra, kjer so pred dvema letoma med reševanjem krize omejili kapitalske tokove v tujino in za nekaj dni zaprli banke.
Nekdanja trojka na preži
Da bi bilo vprašanje likvidnosti Grčije rešeno na Ciprasovem srečanju z Merklovo in drugimi ob robu vrha, ni verjetno. Diplomati, ki sodelujejo v pripravah zasedanja, opozarjajo, da je izhodišče vseh razprav skupno stališče finančnih ministrov evra, sprejeto na njihovem dramatičnem zasedanju 20. februarja. Skladno z njim lahko Atene dobijo nadaljnje finančne injekcije evrskih partneric samo, če bodo institucije (nekdanja trojka) pozitivno ocenile grške reforme in njihovo izvajanje, ki bi pripeljalo do uspešnega končanja starega rešilnega programa, podaljšanega do konca junija.
V Atenah tri institucije že teden dni pregledujejo načrte in preverjajo številke, toda znamenj večjega napredka v njihovem delu ni. Premier Cipras še vedno pogosto nastopa, kot da je sredi predvolilne kampanje in ne v sklepni fazi reševanja Grčije pred bankrotom. »Naredili bomo vse, da bo proces ostal vodljiv,« je na vprašanje o grozečem kaosu odgovoril visoki diplomat ene od članic. Večjo vlogo kot politični pogovori na najvišji ravni da ima tehnično delo institucij na terenu, ki morajo presoditi, ali je Ciprasova vlada naredila dovolj, in seznaniti evrsko skupino z izsledki.
Sporočila, naj Grčija ne okleva pri uresničevanju zavez na čelu z reformami, bojem s korupcijo in odpravljanjem klientelističnega sistema, so čedalje glasnejša. Zaradi nejasnega položaja se je okrepil strah, da bi se lahko »po nesreči« zgodil izstop Grčije iz evra. Evropski komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ob predstavitvi predloga za avtomatično izmenjavo informacij o posebnih davčnih sporazumih s podjetji med članicami (afera LuxLeaks) opozoril, da bi pri reševanju grškega vprašanja morali ukrepati hitro in odprto.
»Ne delamo v smeri grexita. Ni plana B,« je povedal. Če bi ena od članic zapustila območje evra, da bi se takoj postavilo vprašanje, katera bo naslednja. V nemškem Weltu je po drugi strani ocenil, da »Grčije ne bomo držali v območju evra za vsako ceno, marveč po strogih pogojih, sprejemljivih za obe strani«. Četudi se v Bruslju ne postavljajo po robu grškim ukrepom proti humanitarni krizi, opozarjajo, da bi odločitve morale biti usklajene z upniki. Tudi Moscovicijev nadrejeni Juncker je opozoril, da je še vedno zaskrbljen: »Nisem zadovoljen z napredkom v zadnjih dneh.«
