Tiskane izdaje
Vzhodnoevropski četverec, ki je nekoč medse vabil tranzicijsko šampionko Slovenijo, je v vmesnem času dal v višjo gospodarsko prestavo. Češka je Slovenijo po marsikaterem kazalniku že prehitela. Katera višegrajska država bo naslednja?
Med vožnjo po Slovaški, predvsem po poteh daleč stran od glavnega mesta Bratislave, je težko doumeti, kako bi to vzhodnoevropsko deželo lahko zamenjali s Slovenijo. A dejstvo je, da bi si v nekaterih segmentih gospodarstva to zdaj lahko celo želeli.
Za Slovaki je še eno izvrstno gospodarsko leto, v katerem je avtomobilska industrija potolkla nove rekorde. Potem ko se je iz slovaških tovarn blagovnih znamk Volkswagen, Kia Motors in PSA Peugeot-Citroën že leta 2015 s proizvodnih linij zapeljalo milijon avtomobilov, je bila lani številka za še 40.000 avtomobilov višja.
Medtem ko v Sloveniji še vedno čakamo na razvojno strategijo, zaradi odsotnosti katere vse bolj zaostajamo za konkurenti na mednarodnih trgih, dosegajo rekorde tudi Čehi, ki so prav tako močno stavili na avtomobilsko industrijo. Lani so proizvodnjo povečali za dodatnih osem odstotkov na 1,344 milijona avtomobilov, s čimer le še utrjujejo svoj položaj med 15 največjimi svetovnimi proizvajalci vozil. Velikani, kot so Hyundai, Škoda, družna tovarna Toyote in skupine PSA Peugeot-Citroën ter dobavitelji avtomobilske industrije, zaposlujejo na Češkem že več kot 150.000 ljudi – več, kot je prebivalcev Maribora.
Zadaj le še trojica
Tako ni presenetljivo, da je Češka prva v skupini višegrajskih držav, ki je prehitela Slovenijo po BDP na prebivalca v standardih kupne moči. In to že pet let zapored. Lani je dosegla že 87 odstotkov povprečja EU, pri čemer velja opozorilo, da so za večji del rasti standardov odgovorni v Pragi, ki je precej bolj razvita od češkega podeželja.
Slovenija medtem vse bolj zaostaja. Od vrhunca pred pokom posojilnega balona, ko je BDP na prebivalca v standardih kupne moči dosegel skoraj 90 odstotkov povprečja EU, je sledil strm padec. Po rasti v zadnjih letih smo prilezli na 83 odstotkov evropskega povprečja, do znamke, ki jo bodo verjetno že v prihodnjih nekaj letih presegli Slovaki, kmalu potem pa tudi Poljaki in Madžari.
Čeprav se naši severovzhodni sosedi najtežje spopadajo z ruskimi sankcijami – v treh letih naj bi utrpeli za 6,5 milijarde dolarjev velik izpad izvoza – sta Budimpešta in Bratislava postali pomembni središči za multinacionalke v vzhodni Evropi, še večjo težo pa imajo poljska velemesta Varšava, Krakov in v zadnjem času Vroclav.
(Za povečavo kliknite na infografiko).
Koristi v brexitu
V gospodarstvu, ki že diha za ovratnik peterici največjih v Evropi, imajo svoje centre IBM, ki zaposluje na Poljskem več kot 7500 ljudi, HP, Motorola, Shell ... Zelo razvita je industrija bele tehnike z Gorenjevimi konkurenti Boschem, Electroluxom in Indesitom na čelu. Tam imata proizvodnji tudi »naša« farmacevta Krka in Lek.
A največji pečat so tujci pustili v finančnem sektorju, kamor so se naselile vse velike bančne skupine Intesa Sanpaolo, Société Générale, Raiffeisen, ING, HSBC, JP Morgan Chase. Njihovo število ali vsaj število zaposlenih bi se ob strahovih, ki jih povzroča brexit, v prihodnje lahko še povečalo. Mateuš Morawiecki, namestnik poljske premierke, je pred kratkim za Bloomberg dejal, da bodo Poljaki iz Velike Britanije že letos privabili 30.000 delovnih mest.
Naslednji cilj je privabiti nazaj vsaj nekaj izmed več kot milijona Poljakov, ki so se odselili z vstopom v EU. To naj bi Varšavi uspelo z večletnim, 245 milijard dolarjev vrednim investicijskim programom.
Tujci ljubijo višegrajce
Vrednost tujih neposrednih vlaganj na Poljskem se je v 15 letih, do konca predlanskega leta, povečala za približno sedemkrat, prav veliko pa ne zaostaja niti Češka, kjer je bila rast v omenjenem obdobju skoraj petkratna. V Sloveniji, ki je med vsemi naštetimi daleč najmanjša, je bilo predlani 11,85 milijarde dolarjev tujih vlaganj, štirikrat manj kot na Slovaškem. Razlike v tako imenovanih greenfield vlaganjih so še bolj boleče. Leta 2015 jih je bilo pri nas napovedanih za 151 milijonov evrov, na Slovaškem, kamor se v okviru iniciative 16 + 1 usmerjajo tudi kitajska podjetja, je znesek dosegel skoraj 3,5 milijarde evrov.
Toda upanje na boljše čase ostaja. Ob vrnitvi gospodarske rasti in znižanju davka na dohodke pravnih oseb se tudi v Sloveniji povečuje prisotnost tujih vlagateljev, ki so praviloma navdušeni nad kakovostjo zaposlenih. Korak v pravo smer kažejo tudi zadnje velike investicije Yaskawe v Ribnici in napovedana gradnja tovarne enega največjih svetovnih dobaviteljev avtomobilske industrije Magna Steyr na Štajerskem.
