Tiskane izdaje
Dokler je vrednost indeksov na borzah v Shenzhenu in Šanghaju proti vsej matematični logiki leto in pol rasla, je malokdo pomislil na žogo, ki preide imaginarni vrh gore in se začne kotaliti po strmini.
Kitajski komentatorji so ponoven padec indeksa v Šanghaju za 8,4 odstotka v prvih 25 minutah ponedeljkovega trgovanja poimenovali »prosti padec«. Zdrs indeksa na shenzhenski borzi je bil bolj blag. Izgubil je 7,7 odstotka vrednosti. Če k vsemu vračunamo še to, da je vsaka posamezna delnica, ki izgubi deset odstotkov vrednosti, avtomatično izvzeta iz trgovanja, je padec še toliko bolj resen.
Vlagatelji po svetu so zaskrbljeni. Še bolj pa so zaskrbljeni kitajski državljani. Tiskovna agencija Xinhua jim je v soboto pojasnila, da bo država naredila vse za zaščito vložkov na borzah. Celo pokojninskemu skladu bo dovolila, da v delnice vloži 30 odstotkov svojih zajetnih sredstev, ki skupaj znašajo 3500 milijard yuanov (okoli 550 milijard dolarjev).
Pokojninski sklad je tako na borzah vložil več kot tisoč milijard yuanov (okoli 170 milijard dolarjev). Hongkonški časopis South China Morning Post pa je v nedeljo zapisal: »Prihodnji teden bo na trgu potekala bitka med dvema silama. Kitajska vlada bo okrepila monetarno lajšanje in s tem poskušala rešiti borze ter zagotoviti, da se bo vrednost šanghajskega indeksa obdržala nad psihološko mejo 3500 točk. Po drugi strani pa bi se utegnili domači in institucionalni vlagatelji umakniti ter tako izcediti likvidnost iz domačih delnic, kar bi bila njihova strategija zmanjšanja tveganja zaradi devalvacije renminbi yuana.«
Še pred začetkom tedna so finančni analitiki opozorili, da ne bo več mogoče istočasno reševati borze in preprečevati nadaljnje devalvacije yuana. Tako valuta kakor tudi delnice so precenjene. Država bo morala nekaj od tega prepustiti svobodnemu trgu.
S ponovnim prostim padcem indeksa šanghajske borze se spet postavlja vprašanje, kako je njegova vrednost v obdobju med junijem 2014 in letošnjim junijem sploh lahko tako zrasla. Pomenljivo je, da je v tem obdobju na tržišče vrednostnih papirjev prišlo 40 milijonov novih vlagateljev. Glede na veliko razliko med bančnimi obrestmi in borzno dinamiko, so mnogi kupovali delnice z izposojenim denarjem. Kitajska vlada se je zavedala tveganja, ki ga predstavlja tako ravnanje. Vendar pa se je znašla med dvema ognjema: ali naj privije kreditno pipico ali pa spodbuja rast potrošnje. Na koncu je poskušala ohranjati ravnovesje med tema dvema ognjema.
Prišel je trenutek, ko je bilo treba povleči črto
»Črni ponedeljek« je bil pričakovan. Vprašanje, na katerega bi radi vsi odgovor, pa je, kje je dno. Kitajska bo 1. septembra objavila kazalnike zdravja proizvodnega sektorja. Stanje novih naročil, količine zalog, količina proizvodnje, roki dobave in zaposlenost bodo še dodatno vplivali na razpoloženje vlagateljev. Trenutni cilj mnogih med njimi je, da še pred novo devalvacijo prodajo delnice. Vendar pa je ob takem psihološkem pritisku težko pričakovati, da se bo stanje na borzi hitro popravilo.
Osnovno vprašanje se glasi: ali je celotno kitajsko gospodarstvo padlo v krizo iz katere se bo težko izvlekla? Kitajski gospodarski analitiki menijo, da so potenciali za rast veliki, a samo pod pogojem, da vlada izvede resne sistemske reforme. Kot vedno, je za to potreben pogum partijskega vrha. Trenutne razmere so zato največja politična preizkušnja kitajskega vodstva s Xi Jinpingom na čelu.
Središče pozornosti je tudi vprašanje, kako bodo turbulence na kitajskih borzah vplivale na svetovni trg. Najpomembnejše geslo dosedanje kitajske rasti je bilo »win-win« , »Vsi smo zmagovalci«. Zdaj pa se je izkazalo, da je takšno stanje zelo težko vzdrževati. Nekateri bodo imeli od kitajske krize korist, drugi pa bodo zelo trpeli. Kmalu bomo tudi videli, kako bo vse to vplivalo na politične odnose med azijsko silo in njenimi strateškimi partnerji.
