Tiskane izdaje
Predsednik Vladimir Putin, ki ga po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira kar 72 odstotkov državljanov, je moral danes nastopiti pred predstavniki ljudstva v pogojih oslabljenega rublja, nizke cene nafte in neprijaznih makroekonomskih napovedi, so še pred njegovim nastopom ugotavljali v državni agenciji Ria Novosti. Toda razen za ekonomijo, ki ji je posvetil največ pozornosti, je našel čas tudi za hvalnico pokončni ruski drži in obsodbo zahodnega licemerja.
Kot enega najpomembnejših dogodkov minevajočega leta je Putin označil »zgodovinsko združitev Krima in Sebastopola k Rusiji«. Dejal je, da za ruski narod to ni pomembno le zato, ker tam živijo »naši ljudje« in je samo ozemlje strateškega pomena, temveč tudi zato, ker je »prav tam duhovni začetek oblikovanja raznolikega, vendar monolitnega ruskega naroda«. Po njegovih besedah ima Krim za Rusijo enak pomen kakor jeruzalemska Kupola na skali oziroma Tempeljski hrib za muslimane in Žide.
Ruski predsednik je aneksacijo še do marca ukrajinskega polotoka, zaradi katere je Zahod Rusiji naložil sankcije, poimenoval »krimska pomlad«. A sankcije po njegovem mnenju niso bile zgolj »živčni odziv ZDA in njenih zaveznikov« na rusko politiko do Ukrajine. »Če vsega tega ne bi bilo, bi si že izmislili kakršenkoli drug povod, da bi omejili naraščajoče možnosti Rusije, da bi na njo vplivali oziroma, še boljše, da bi jo izkoristili za svoje interese,« je izjavil Putin. Poslance obeh domov parlamenta je spomnil, da politika omejevanja njegove države ni nekaj novega, ampak že desetletja, če že ne stoletja poskušajo vedno, ko dobijo občutek, da je Rusija postala premočna in preveč samostojna, brez obotavljanja uporabiti tovrstne instrumente. Dodal je, da se v Moskvi še spominjajo, »kdo in kdaj« je odkrito podpiral čečenske teroriste in jih sprejemal na najvišji ravni kot borce za svobodo in demokracijo.
»Toda nima se smisla z Rusijo pogovarjati s pozicije sile,« je opozoril Putin, saj ne bo »nikomur uspela vojaška prevlada nad nami.« Poslancem je pojasnil, da se ZDA že vse od leta 2002, ko so enostransko odstopile od sporazuma o omejevanju protiraketne obrambe, trudijo vzpostaviti globalni protiraketni ščit, kar da ni nevarno le za Rusijo, temveč za cel svet, ker utegne porušiti strateško ravnotežje sil. Takšno početje pa je po Putinovem mnenju nevarno tudi za Američane same, saj jim daje lažni občutek neranljivosti in jih sili »v enostranske, in kot vidimo, pogosto nepremišljene odločitve in dodatna tveganja«. Predsednik je ljudstvu zagotovil, da se Rusija ne bo spustila v drago oboroževalno tekmo, toda obrambno sposobnost bo zagotovila tudi v novih okoliščinah. »Naša vojska je sodobna in sposobna za borbo. Za zaščito naše svobode imamo dovolj sil, volje in hrabrosti,« je dejal Putin.
Sicer pa je ruski predsednik v svojem letnem nagovoru ljudstvu največ pozornosti namenil gospodarskim temam. Po 15 letih gospodarske rasti državi naslednje leto spet grozi recesija, so na začetku tedna sporočili z gospodarskega ministrstva. V vladi pa so pred dnevi prvič priznali, da jim bodo zahodne sankcije prinesle okoli 40 milijard dolarjev izgub, zaradi padca cene nafte pa bo Rusija, ki ji dve tretjini prihodkov iz izvoza prinesejo energenti, izgubila še dodatnih 100 milijard dolarjev. Neposredni učinek sankcij je tudi povečan odliv kapitala iz Rusije, ki bo letos po nekaterih ocenah znašal okoli 120 milijard dolarjev. Zato je Putin danes predlagal popolno in enkratno amnestijo za tiste, ki se bodo odločili, da bodo denar iz tujine vrnili v domovino. Predsednik se je zavzel še za štiriletno zamrznitev davkov in pozval centralno banko, naj zagotovi stabilni tečaj rublja in obračuna s špekulanti, ki so zakrivili njegov padec. »Pred nami so težki in napeti časi,« je še povedal Putin, »tako imenovane sankcije in zunanje omejitve pa so spodbuda za učinkovitejše in hitrejše doseganje zastavljenih ciljev«.
