Tiskane izdaje
Italijanski desnici je uspel veliki met. Ljudstvo, naperjeno proti etablirani politiki, ljudstvo, željno sprememb, ji je namreč uspelo prepričati v izglasovanje nezaupnice predsedniku vlade Matteu Renziju, ki se je na referendumu boril prav za spremembe. Referendumski oksimoron – glasovati za status quo v želji po spremembah – je odnesel prvega moža Rima, a finančnih trgov za zdaj ni zamajal.
Vlagatelji so namreč izid referenduma, na katerem je glasovalo približno dve tretjini Italijanov, pričakovali in tudi vračunali v cene delnic. Večje presenečenje je pomenila zgolj skoraj 20 odstotnih točk zajetna razlika, s katero so volivci zavrnili sveženj zakonodajnih ukrepov, ki bi med drugim olajšal in pospešil sprejemanje nove zakonodaje.
Kratkotrajna negotovost je pognala evro krepko navzdol, tečaj, izražen v ameriških dolarjih, je v jutranjem trgovanju znašal le še 1,052 dolarja, kar je najnižja vrednost od lanskega marca oziroma davnega leta 2003 pred tem. Vmes je sicer že nastal preobrat in vrednost evra je po zadnjih podatkih portala Bloomberg zrasla že na okoli 1,07 dolarja, kar je največ v zadnjih dveh tednih.
V zelenem je medtem tudi večina evropskih indeksov, vključno z britanskimi, nemškimi in francoskimi. »Trgi so se odzvali precej umirjeno. Za sodbo je sicer prezgodaj, toda če je to res pravi odziv trgov, potem ne vidim potrebe po izrednih ukrepih na ravni EU,« je pred srečanjem evropskih finančnih ministrov v Bruslju dejal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem in umirjeno nadaljeval: »Izid referenduma v resnici nima vpliva na ekonomski položaj Italije in tamkajšnjih bank. Problemi, ki so tu danes, so obstajali tudi včeraj in Italija se bo morala z njimi spoprijeti.«
A ravno tu se lahko zatakne. Renzi, čeprav ne najbolj spreten politik, je bil izredno aktivno vpet v reševanje bank, še posebno najbolj ogrožene med njimi − Monte Paschi dei Sienna. Najstarejša banka na svetu tako še vedno čaka na pet milijard evrov težko injekcijo, od katere je lahko odvisno njeno preživetje in s tem ohranjanje stabilnosti italijanskega ter posledično evropskega bančnega sistema.
»Prepričan sem, da se bodo italijanske oblasti uspešno spopadle s težavami v bankah,« je dejal Pierre Moscovici, komisar za gospodarstvo in ekonomske zadeve, o sistemskem tveganju, ki ga po referendumu predstavljajo italijanske banke, prepredene s 360 milijardami evrov slabih posojil. Odlašanje bi lahko imelo visoko ceno, negotovost pa se že kaže v rasti cene zadolževanja Italije na mednarodnih finančnih trgih, kjer so zahtevani donosi na desetletne obveznice spet splezali nad dva odstotka. Za primerjavo, Slovenija bi se lahko včeraj za deset let zadolžila po nekaj več kot enoodstotni obrestni meri.
Evropskega optimizma tako na italijanskem kapitalskem trgu ni čutiti. Na udaru so predvsem delnice bank. Skupina Intesa Sanpaolo je za zdaj izgubila več kot 2,6 odstotka ali slabo milijardo evrov vrednosti, delnice skupine Unicredit pa so strmoglavile za skoraj 5,6 odstotka. Osrednji indeks milanske borze FTSE Mib se pri tem drži precej bolje, saj je v dnevnem trgovanju izgubil 0,7 odstotka vrednosti.
