Tiskane izdaje
Bruselj - Evropska komisija je močno zaskrbljena, ker »pogajanja« o grški dolžniški krizi ne napredujejo do konstruktivne rešitve. Ta bi bila v olajšanju bremena servisiranja dolga, ob tem, da ni odpisa ter da Grčija ohrani fiskalno disciplino in nadaljuje strukturne reforme, je povedal uradnik iz komisije, ki dobro pozna razmere. Krepijo se pričakovanja, da se bo tudi Nemčija konstruktivno spopadla z reševanjem krize.
»Grčija je v zadnjih letih veliko naredila na področju reform in je bila na poti, da v proračunu doseže prvi primarni presežek v desetih letih. Zdaj smo naleteli na novo težavo, ki je z naše perspektive nepotrebna,« je povedal sogovornik, ki je hotel ostati neimenovan. »Mislim, da je napačno, če gledamo na grški problem samo skozi 175 odstotkov BDP dolga, ki ga ne morejo poplačati. Po brutalnem prilagajanju, ki je sledilo začetku prestrukturiranja dolga, so temeljne makroekonomske kazalnike popravili na skoraj vzdržno raven. Zdaj ni čas za izničenje doseženega,« je povedal sogovornik.
Pomembna je geneza
V Bruslju ponovno opozarjajo, da je treba imeti pred očmi genezo nastanka grške krize. »Pred krizo je bila Grčija najhitreje rastoče gospodarstvo. Treba je priznati, da je rast temeljila na nevzdržnih predpostavkah. Izvirala je iz rasti primanjkljaja v plačilni bilanci, ki ga je omogočilo tuje financiranje,« je povedal sogovornik. S tem je pokazal tudi na Nemčijo, saj so njene banke (med drugim) Grčiji posojale denar, s katerim je ta država kupovala nemško izvozno blago.
Prav Nemčijo je komisija pred kratkim opozorila, da predstavlja njen 7-odstotni presežek v plačilni bilanci makroekonomsko neravnovesje, ki ga mora odpraviti s povečanjem domačega povpraševanja in javnih investicij. »Reševanje Grčije je bilo v interesu Nemčije in drugih članic EU, saj smo predvsem v zgodnjih fazah ustvarili požarne zidove in preprečili nenadzorovano širjenje krize. Lahko razpravljamo tudi o tem, da je nemški izvozni sektor imel interes za zadolževanje nekaterih drugih držav. Upniki zato nosijo odgovornost, žal pa v resničnem življenju obstaja asimetrija med dolžniki in upniki in ve se, kdo je v močnejšem položaju.«
Šibkejši položaj Grčije v očeh Bruslja očitno pomeni, da bi ponujeno olajšanje bremena pomenilo še nekoliko nižje obrestne mere in podaljšanje ročnosti posojil za dodatnih pet do 10 let. Ob tem uradniki poudarjajo, da ima Grčija že danes eno najugodnejših struktur obveznosti iz naslova javnega dolga v EU - ne glede na to, da je nominalno in v primerjavi z BDP zelo visok. Grčija ima eno najnižjih efektivnih obrestnih mer na dolg (manj od 2,5 odstotka) in letno odplačuje dobre 4 odstotke BDP za obresti, kar je manj od Francije in Portugalske.
»V zameno ne bi smelo biti odpisa dolga, Grčija mora odgovorno fiskalno ravnati, kar pomeni, da ne sme dopustiti novega javnega trošenja, če ne najde ustreznih prihodkov. Prav tako morajo nadaljevati strukturne reforme, ki so začele prinašati uspeh. Ocenjujem, da je dogovor možen,« je sklenil sogovornik.
