Tiskane izdaje
BRICS je na razpotju. Ponovno. Ko se bodo danes v indijskem mestu Goa sestali voditelji držav in vlad Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike, bo vsak med njimi vlekel na svojo stran ter iskal rešitev za lastne težave, brez vizije za prihodnost neformalnega bloka.
Indijski premier Narendra Modi bo kot gostitelj izkoristil vrh, da bo bratom v trgovanju vsilil vprašanje varnosti. Oziroma bolj konkretno, Modi bo kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu zastavil vprašanje o namerah njegove države glede Pakistana. Bo Kitajska branila zavezništvo s Pakistanom »v vseh letnih časih« ali se bo jasneje postavila proti terorizmu, za katerega Indija brez zadržkov trdi, da ga podpira Islamabad.
Težav v BRICS in okoli njega je veliko več, kakor pa bi jih lahko našteli na en dah. Vendar pa bo v Goi v ospredju problem, ki izvira iz spopada med sedanjostjo in prihodnostjo. Kitajska je pred vrhom neuradno predlagala oblikovanje svobodnega trgovinskega območja, ki bi članicam foruma omogočil vzajemno odpiranje vrat za širšo menjavo blaga, storitev, znanja in investicij. Tudi to je projekt za prihodnost, ki ga Xi Jinping še ne bo dal na dnevni red, a bo po vsej verjetnosti začel zanj lobirati že zdaj.
Toda Indija si želi, da pred širjenjem sodelovanja znotraj BRICS, razrešijo težave, ki obremenjujejo njegovo sedanjost. Preden pristane na pogovore o svobodni trgovini, bo Modi od Xija zahteval odgovor na vprašanje, do kdaj bo vsak premik v odnosih z Indijo pogojen s še trdnejšim zavezništvom s Pakistanom. Malo verjetno pa je, da bo kitajski predsednik v zvezi s tem ekspliciten.
»Mednarodna izolacija Pakistana«
Po napadu militantnih ekstremistov na vojaško bazo v Uriju 18. septembra, v katerem je bilo ubitih 19 indijskih vojakov, je New Delhi zagnal kampanjo »mednarodne izolacije Pakistana«. Sosednjo državo je okrivil za izvažanje terorizma preko meje. Uri se nahaja v delu Kašmirja, ki je pod indijskim nadzorom. Indijski funkcionarji trdijo, da napadalci niso bili samo oboroženi s posebno opremo, ampak so bili zelo očitno tudi izurjeni v sestavi pakistanske vojske. New Delhi ne dvomi, da gre za pripadnike skupine, ki jo je ustanovila pakistanska vojska. Če je temu tako, so nadalje razglabljali visoki indijski funkcionarji, je treba Pakistan razglasiti za »teroristično državo« oziroma državo, ki sponzorira in ščiti teroriste. Masuda Azhara, voditelja organizacije Džaiš e Mohamed, ki ima v tej državi svoje oporišče, pa je treba uvrstiti na seznam teroristov.
Težava je samo v tem, da je Kitajska preprečila vpeljavo sankcij proti Azhari. Kot kaže, spoštuje »ključne interese« pakistanske vojske, ki je za Peking bistvena garancija pri uresničitvi »kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja«, katerega del naj bi šel tudi skozi Kašmir in bi se raztezal vse do strateškega pristanišča Gvadar ob Arabskem morju.
S tem so se odnosi med Kitajsko in Indijo ponovno zapletli. Pravzaprav bi bilo bolje reči, da nikoli niso bili preprosti, a se to ni nikoli odrazilo kakor sedaj. V trenutku, ko je napetost med New Delhijem in Islamabadom dosegla stopnjo groženj z jedrsko vojno, je bilo povsem jasno, da Peking Indiji ne bo odobril članstva v skupini jedrskih dobaviteljev (NSG), če ne bo pristopila k Sporazumu o neširjenju jedrske oborožitve (NPT). Članstvo v NSG bi Indiji omogočilo dostop do svetovnega tržišča jedrskih tehnologij in materiala. Vendar pa je pristop Indije k NPT malo verjeten. Ne samo zato, ker tudi Pakistan ni pristopil k sporazumu, ki ga južnoazijski sili dojemata kot svojevrstni »jedrski apartheid«, ampak tudi zato, ker bi takšen korak onemogočil nadaljnja testiranja in razvoj jedrske oborožitve. Povedano preprosto, Indiji bi bila odvzeta »pravica do jedrske samoobrambe«.
Odpoved sodelovanja
Tako se bo torej ta teden odvijal vrh BRICS. Treba je še dodati, da so ZDA glede sankcij proti Masudu Azhari in članstvu v NSG na indijski strani. Rusija pa je svojo nekdanjo zaveznico zelo razočarala, ko je med indijskim poskusom izolacije Islamabada s pakistansko vojsko vzdolž pakistanske meje z Afganistanom izvedla vojaške vaje. Napovedala je tudi poglobitev vojaškega sodelovanja ter povečano prodajo oborožitve.
Po vsem tem lahko ugotovimo, da bo srečanje v Goi za premierja Modija priložnost, da v takšnih zapletenih okoliščinah preusmeri težišče BRICS na Indijo, gospodarstvo, ki beleži višjo stopnjo rasti kakor Kitajska. Prav tako je Indija osrednja črka kratice, katere prednost je v tem, da lahko širokopotezno poveže Vzhod in Zahod.
V ozračju napetosti s Pakistanom je Indija odpovedala sodelovanje na vrhu SAARC (Južnoazijska zveza za regionalno sodelovanje), ki po prihodnji mesec potekal v Islamabadu. Vendar pa je Narendra Modi v Goo povabil tudi šest voditeljev BIMSTEC (Iniciatia Bengalskega zaliva za tehnično in gospodarsko sodelovanje). Njemu, Xiju, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, brazilskemu predsedniku Michelu Temeru ter južnoafriškemu predsedniku Jacobu Zumi se bodo pridružili še visoki predstavniki Butana, Bangladeša, Nepala, Šrilanke, Burme in Tajske. To je jasen znak, da se Indija obrača proti vzhodu in se opira na svoje tradicionalne povezave s sosedi na tej strani.
Ob enem bo Modi ob robu srečanja BRICS sklical prvi sestanek predsednikov treh demokracij znotraj tega foruma. Ob vseh kraticah bo zaživela še ena: IBSA (Indija, Brazilija in Južna Afrika). Kot kaže, naj bi skupina znotraj skupine Indijo umestila kot most med demokratičnim in drugim svetom, ki pa ne more biti Kitajska ali Rusija.
Vprašanje je, kje je tukaj pika na i. Se bo BRICS utopil v novi heterogenosti, zadušil v indijsko-kitajskem nasprotovanju, opešal zaradi gospodarskih težav Brazilije, politične krize v Južni Afriki ali zaradi iskanja novih virov zaslužka s strani Rusije? Predvsem pa, ali bodo njegove članice ustvarile medsebojno zaupanje, brez katerega se je nesmiselno pogovarjati o sedanjosti, še manj pa o prihodnosti potencialnega bloka.
