Slovenija bolj konkurenčna, kljub »birokratski mafiji«, ki sovraži biznis

Na lestvici WF smo pridobili osem mest, problematični ostajajo davki, neučinkovita birokracija, dostop do financ, korupcija.

sre, 27.09.2017, 11:20

Ljubljana − Slovenija je na lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF), pridobila osem mest in se uvrstila na 48. mesto med 137 državami, najbolj konkurenčna država pa je še naprej Švica. 

Analiza WEF kot najbolj problematične dejavnike za poslovanje v Sloveniji v ospredje postavlja visoke davčne stopnje, neučinkovito vladno birokracijo, restriktivno delovno zakonodajo, davčne predpise, politično nestabilnost, dostop do financ in korupcijo. Po drugi strani pa Slovenija najbolj pozitivno izstopa na področjih zdravstva, osnovnega in visokega šolstva, infrastrukture, inovacij in tehnološke pripravljenosti.

V prvo deseterico najbolj konkurenčnih držav se uvrščajo še ZDA, Singapur, Nizozemska, Nemčija, Hongkong, Švedska, Združeno kraljestvo, Japonska in Finska. Med novimi članicami Unije so najbolje uvrščene Estonija (29.), Češka (31.) in Poljska (39.), za nami pa so, recimo, Slovaška (59.), Madžarska (60.) in Hrvaška (74.)

Poročilo WEF kot najbolj problematične dejavnike za poslovanje v Sloveniji postavlja v ospredje visoke davčne stopnje, neučinkovito vladno birokracijo, restriktivno delovno zakonodajo, davčne predpise, politično nestabilnost, dostop do financ in korupcijo. Po drugi strani pa Slovenija najbolj pozitivno izstopa na področjih zdravstva, osnovnega in visokega šolstva, infrastrukture, inovacij in tehnološke pripravljenosti in ima nizko stopnjo kriminala.

V prvo deseterico najbolj konkurenčnih držav se poleg vodilne Švice uvrščajo še ZDA, Singapur, Nizozemska, Nemčija, Hongkong, Švedska, Združeno kraljestvo, Japonska in Finska. Med novimi članicami Unije so najbolje uvrščene Estonija (29.), Češka (31.) in Poljska (39.), za nami pa so, recimo, Slovaška (59.), Madžarska (60.) in Hrvaška (74.)

V času, ko se bližamo 10. obletnici globalne finančne krize, svetovno gospodarstvo kaže ohrabrujoče znake okrevanja, s povprečno 3,5-odstotno stopnjo rasti v 2017. A kljub pozitivnemu razvoju je ekonomska politika v zadregi: neenakomerna porazdelitev sadov ekonomskega razvoja, generacijske ločnice, naraščajoča dohodkovna neenakost v razvitih državah in vse večja degradacija okolja kažejo, da ekonomske politike v preteklosti niso služile državljanom in družbam, so zapisali v WEF ob predstavitvi poročila.

Vahčič: Veliko dobrih podjetij, država pa bolj v napoto

»Zelo preprosto povedano, pri nas se nekaj kaže. Kriza je sicer svoje naredila, a naša podjetja so se nato sama postavila na noge, teh nastavkov za biznis, za posle, smo imeli in imamo kolikor hočete. Kot opažam na terenu, ima ogromno majhnih in srednjih podjetij dobre pogodbe, veliko izvažajo. Imamo industrijo in lahko nekaj fizičnega izvozimo. Podjetja rastejo, se povečujejo, in imajo zelo specializirane produkte z dodano vrednostjo. Tega je v Sloveniji zelo veliko,« izpostavlja ekonomist Aleš Vahčič, ki ima veliko zaslug, da smo se v lestvice konkurenčnosti pred leti vključili tudi v Sloveniji.

Pravi, da ga zdaj sploh ne čudi napredek Slovenije v konkurenčnih primerjavah, kar zadeva birokracijo pa je enako kot je bilo.

 


Kaj nam je torej storiti? »Najbolje, da sploh nič, pustimo poslom, ki so si zdaj opomogli, da gredo svojo pot. Ker čim se država kaj vmeša, vedno naredi kako neumnost,« opozarja sogovornik in na drugi strani dodaja: »Seveda, veliko je za postoriti, a ljudje so se navadili na birokracijo. Poleg tega nekatere stvari pri nas niso tako slabe, kot si ljudje mislijo. Navsezadnje je davek na dobiček pri nas nizek. Cedularna obdavčitev je zelo velik bonus in ker velja tudi za kapitalske dobičke - če, recimo, prodaš firmo - je ta davek relativno nizek. Samo da se kdo ne bi tega dotaknil, pri nas se namreč vedno najde kak minister za finance, ki ima kakšne take ideje,« pravi Vahčič.

In v čem sta od nas toliko boljši, bolj konkurenčni, Estonija ali Češka, ki nas na omenjeni lestvici prehitevata za skoraj 20 mest? »Odpravili so birokratske ovire, veliko bolj so naklonjeni poslom in veliko hitreje so spustili v državo tuje investitorje. In tu je še stara zgodba: katastrofa je, da so relativno visoke inženirske plače tako visoko obdavčene. Res ne vem, zakaj ne uvedemo socialne kapice.«

»Druga stvar pa so birokratske zadeve, povezane z vodenjem računovodstva, ali pa negotovost, povezana s prihodom inšpekcije v podjetje itd.. Podjetniki, s katerimi se pogovarjam, se bojijo medijske izpostavljenosti, saj takoj dobijo obisk inšpektorjev. Pri nas imamo res nekakšno birokratsko mafijo, ki sovraži biznis,« je Vahčič kritičen do slabosti našega nekonkurenčnega poslovnega okolja.

Prijavi sovražni govor