Spopadanje s krizo: Dosedanji ukrepi so še vedno le črke na papirju

Bruselj – Znamenj, da bi se begunski tok na balkanski poti začel ustavljati, ni. Po podatkih mednarodne organizacije za migracije je kljub slabšemu vremenu čez teden prišlo iz Turčije na grške otoke okoli 48.000 beguncev in migrantov. To je največ letos.

Zaradi ruskih letalskih napadov v Siriji in spopadov na območju Alepa bi se tok beguncev, ki gre najprej v Turčijo, utegnil v prihodnjih dneh in tednih še okrepiti. Tudi strahovi pred zapiranjem meja v Evropi jih spodbujajo k čimprejšnjemu odhodu na pot. Od približno 9600 beguncev, ki so v povprečju vsak dan prišli na Lezbos in druge egejske otoke, skoraj vsi nadaljujejo pot na grško celino. Nato se po balkanski poti skozi Makedonijo, Srbijo in Hrvaško odpravijo proti severu in po zaprtju madžarske meje spet vstopajo v schengensko območje v Sloveniji.

Urediti balkansko pot, po kateri se begunci zadnje tedne v nečloveških razmerah premikajo od meje do meje v mrazu in blatu, je osrednji cilj jutrišnjega vrha EU-Balkan. Poleg osmih članic Unije med Grčijo in Nemčijo, ki se morajo neposredno ukvarjati s posledicami begunskega vala, se ga bosta udeležili še Makedonija in Srbija. »Zadnji tedni so spet pokazali, da se stvari ne morejo reševati na nacionalni ravni in da države ne morejo prelagati odgovornosti na sosede,« se pred vrhom glasi sporočilo evropske komisije.

Konec enostranskemu ravnanju

Na Balkanu niso osupljivi samo dramatični prizori, ko se morajo begunci prebijati čez ledeno mrzlo reko ali ko se na poti rojevajo otroci, ampak tudi odsotnost sodelovanja med državami v kriznih razmerah. »Med Slovenijo in Hrvaško sploh ni prave komunikacije,« v neuradnih pogovorih bentijo viri pri EU. Skoraj zgroženi so nad ravnanjem Hrvaške in njenimi očitnimi kršitvami evropske azilne zakonodaje v slogu Grčije. Tako v evropski komisiji razpolagajo s podatkom, da je iz Hrvaške v enem dnevu prišlo v Slovenijo 12.000 beguncev, ki sploh niso bili registrirani.

»Slovenija poskuša narediti vse, da bi registrirala begunce,« je po drugi strani bruseljska ocena ravnanja Ljubljane. Tako evropska komisija na vrhu želi doseči, da bi se države na balkanski poti odpovedale enostranskemu ravnanju. Za mizo na sedežu evropske komisije v palači Berlaymont bodo sedeli vsi vpleteni. Njihova naloga bo »končati kaos in narediti red«. Tok beguncev bi moral biti bolj počasen in pod nadzorom. Sprejeti sklepi bodo predvidoma bolj operativni kot politične odločitve na klasičnih vrhih EU. Na terenu da bi se lahko uresničevali že dan pozneje.

Iz Italije premeščenih le 86 beguncev

Mantra evropske politike zadnjih tednov je boljše varovanje zunanje meje Unije. »Izgubili smo zmogljivost obrambe svojih meja,« je v četrtek na kongresu Evropske ljudske stranke v Madridu ugotavljal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Kako bi lahko boljši nadzor izpeljali v praksi, denimo v najbolj prepustni Grčiji, v katero množično prihajajo begunci, je še povsem nejasno. Konkretna napotitev Frontexovih enot v Egejsko morje še ni bila na dnevnem redu.

Tudi vsi drugi evropski mehanizmi spopadanja z begunsko krizo so še bolj ali manj črka na papirju. Sistem vzpostavitve centrov za registracijo beguncev (hot spotov) v Grčiji in Italiji, od koder bi jih nato po sistemu kvot premeščali po Evropi, ostaja v povojih. V praksi deluje le ena točka v Italiji, doslej je bilo z Apeninskega polotoka premeščenih le 86 beguncev. Države pri uresničevanju cilja oklevajo – devet članic je doslej ponudilo sprejem le 854 beguncev. Če bodo nadaljevale z enakim tempom, bi cilj, premestitev 160.000 beguncev, dosegli šele v nekaj desetletjih.

Odločitev o kvotah je sicer del pravnega reda EU, toda evropska komisija lahko proti članicam, ki je ne uresničujejo, le sproži postopke, ker da kršijo sprejeto zakonodajo. Postopki trajajo več let, zato sredi krize niso najbolj verodostojna grožnja. Poleg tega bo sistem kvot težko začel delovati, če bodo begunci zavračali premeščanje v bolj siromašne vzhodnoevropske države, v katerih že tako niso najbolj dobrodošli.