Strti upi sprožajo odločnost latino volivcev

Samo devet besed je udušilo upe milijonov ljudi, ki živijo v senci ameriške družbe. Okrnjeno vrhovno sodišče ni zmoglo odločiti o ustavnosti ukaza predsednika Baracka Obame, s katerim je želel začasno dovoliti bivanje in delo skoraj polovici nedokumentiranih priseljencev. Zato je obveljala sodba nižjega sodišča, ki je ukaz razveljavilo.

V četrtek dopoldne je kratko sporočilo na zaslonih telefonov ustavilo običajno vrvenje aktivistov, ki so pred stopniščem vrhovnega sodišča v Washingtonu vsak dan pričakovali odločitev o usodi Obamovega programa. Večinoma mladi in večinoma latinosi so bili trdno prepričani, da bodo vrhovni sodniki presegli vsakdanjo politiko, čeprav je že aprilska razprava kazala na njihovo razdeljenost. Rosario Reyes, mati iz Salvadorja, ki deluje v organizaciji za pravice priseljencev Casa de Maryland, je med solzami zagotavljala, da je izgubljena le bitka, boj za milijone ljudi pa se bo nadaljeval.

Predsednik Obama je pred dvema letoma poskušal zastalo razpravo o reformi ameriške politike priseljevanja presekati z neposrednim ukazom. Ta je določal, da naj dobijo zaščito pred izgonom vsi nedokumentirani priseljenci, ki živijo v ZDA vsaj od leta 2010, niso storili kaznivih dejanj ter imajo otroke z ameriškim državljanstvom ali dovoljenjem za stalno bivanje. Tako bi preprečili razbijanje družin, program pa bi po zadnjih ocenah vključeval od štiri do pet milijonov od dobrih enajst milijonov nedokumentiranih priseljencev v ZDA.

Bela hiša se je podpira stališče, da je nemogoče izgnati vse, zato mora določiti merila, kdo ima prednost in kdo ne. Toda šestindvajset zveznih držav na čelu s Teksasom je menilo, da je Bela hiša presegla pooblastila izvršne oblasti in vložilo tožbo, sodišče v Teksasu pa je med odločanjem začasno ustavilo izvajanje programa. Temu je pritrdilo še pritožbeno zvezno sodišče v New Orleansu. Zadnjo besedo bi moralo imeti vrhovno sodišče, ki pa ima po smrti sodnika Antonina Scalie le še osem članov, katerih polovica je na liberalnem in polovica na konservativnem krilu. Kadar ni odločitve, obvelja razsodba nižjega sodišča.

Teden ksenofobov

»Odločitev je hudo razočaranje za vse tiste, ki si prizadevajo za rast gospodarstva in razumen sistem priseljevanja, ter so želeli ljudem omogočiti, da pridejo iz sence,« je predsednik Obama pospremil (ne)odločitev sodišča. Po njegovih besedah je ta »zlomila srca« milijonom priseljencev, ki so si v ZDA ustvarili nova življenja in družine ter so upali, da ne bodo ves čas trepetali pred možnostjo izgona in bodo dobili priložnost za legalno zaposlitev.

Hkrati je opozoril na trmo desnice, ki ne želi odločati o njegovem predlogu za imenovanje novega sodnika. Republikanci večinoma še vedno nasprotujejo zaslišanju Merricka Garlanda, saj po njihovem mnenju predsednik, ki zapušča Belo hišo, ne bi smel predlagati kandidata za tako pomembno funkcijo. A tudi s sodelovanjem opozicije, ki ima večino v obeh domovih kongresa, bi le težko pravočasno imenovali novega vrhovnega sodnika, saj je med predsednikovim predlogom Garlanda in razpravo na vrhovnem sodišču minilo le mesec dni.

»Dober teden za ksenofobe,« je po četrtku, ko je paranoja ostarelih Britancev pred tujci zamajala Evropsko unijo, v ZDA pa je padel poskus amnestije za nedokumentirane priseljence, zapisal tednik Newsweek. Toda če se britanska odločitev lahko izkaže za katastrofalno, je po mnenju ameriškega tednika pekoče razočaranje za milijone morda celo nova priložnost. Če bi bil sodnik Scalia še živ, bi vrhovno sodišče zavrnilo Obamov program, kar bi za nekaj časa zapečatilo reformo. Tako pa se bodo sodni postopki nadaljevali, razprava pa se bo verjetno spet končala na vrhovnem sodišču.

Pomen volitev

Američani so dobili nov opomin, kako pomembne bodo jesenske volitve za prihodnost države. Spodnji dom kongresa bo skoraj gotovo ostal trdno v rokah republikancev, zato je za zagovornike reforme izjemno pomembno, koga bodo volivci poslali v Belo hišo. Republikanec Donald Trump je svojo kampanjo zgradil na napadanju nedokumentiranih priseljencev in obljubah o zidu na južni meji. V soboto je sicer začel mehčati svoja stališča in je preklical napoved, da bo izgnal vseh enajst milijonov ljudi, ki v ZDA živijo brez pravno urejenega položaja.

Po besedah Bena Johnsona iz zveze odvetnikov za priseljensko problematiko večina Američanov klub strahu do tujcev, ki ga sprošča Trump, podpira reformo politike priseljevanja. »Ljudje so jezni, toda če se z njimi pogovarjaš o temeljih reforme, jo tudi v teh temnih časih podpira 75 odstotkov prebivalcev,« trdi Johnson. »Nezmožnost sodišča, da razsodi, bo mobilizirala 45 milijonov latino volivcev,« napoveduje zvezni poslanec Luis Gutiérrez iz Illinoisa.

Medtem aktivisti opozarjajo predsednika, ki si je zaradi izgona dveh milijonov ljudi v času svojega predsedovanja prislužil vzdevek »vrhovni izganjalec«, da še vedno odloča o izvajanju politike. »Ministrstvo za domovinsko varnost ne more izgnati vseh, zato se lahko odloča, kdo bo ostal in kdo ne,« pravi Antonio Ginatt iz organizacije Human Rights Watch.