Svet ECB: Rekordno nizke obresti ostajajo

Pri Evropski centralni banki so v minulih mesecih znižali evrske obresti na rekordno nizke in celo negativne vrednosti ter sklenili odkupovanje slabih bančnih dolgov. Z nizko rastjo se zdaj sooča tudi Nemčija in predsednik ECB Mario Draghi dopušča možnost še večjih posegov v denarne trge.

Tudi po današnjemu zasedanju sveta ECB evrske obrestne mere ostajajo na rekordno nizkih 0,05 odstotka za ključno obrestno mero, 0,30 odstotka za mejno posojanje in minus 0,20 odstotka za deponiranje presežne vrednosti. Nekatere banke varčevalcem zaradi tega že posredujejo račune, opazovalci in finančni trgi pa so se danes burno odzvali tudi na Draghijevo izjavo, da je svet ECB »soglasen v zavezanosti za dodatne nekonvencionalne ukrepe« v podporo evrskemu gospodarstvu, če bo to potrebno.

Že med frankfurtsko tiskovno konferenco je evro padel na najnižjo vrednost po avgustu 2012, vrednost nemškega borznega indeksa Dax pa se je povečala skoraj za odstotek. Finančni trgi pričakujejo še večje denarne injekcije ECB že zaradi komaj 0,4 odstotne inflacije v območju evra, poleg tega evropska komisija območju evra napoveduje komaj 0,8-odstotno gospodarsko rast.

Presenečenje v Berlinu

Zaradi medle gospodarske rasti so danes tudi v Berlinu presenetili s sporočilom, da bodo v infrastrukturne projekte v prihodnjih letih vložili 10 milijard evrov, predsednik ECB Draghi pa omenja možnost povečanja količine denarja v obtoku v območju evra na raven iz leta 2012, kar bi pomenilo za tretjino ali bilijon evrov več. Če se tega veselijo finančni trgi, so veliko manj navdušeni bolj konservativno usmerjeni opazovalci, ki se bojijo, da ECB omenjenega ne bo mogla izvesti brez velikopoteznega nakupovanja državnih obveznic.

To je sporno tudi za sedanjo nemško vlado, predsednik ECB Mario Draghi pa se je moral danes braniti očitkov, da celo v ECB mnogi nasprotujejo njegovemu načinu vodenja in ukrepanja. Italijanski prvak ECB je poudaril, da različna mnenja doživljajo tudi centralne banke ZDA, Velike Britanije in Japonske, sploh pa je zadnjo izjavo podpisalo vseh 24 članov sveta ECB.

V Frankfurtu morda vseeno upajo, da se jim ne bo treba spustiti na ta spolzka tla tako imenovanega kvantitativnega sproščanja, če bo evro samo z namigi o njem dovolj padel za olajšanje položaja evropskih izvoznikov. Vroče razprave o tem, ali ekspanzivna politika centralnih bank gospodarstvu pomaga ali mu bolj škodi, z ohranjanjem bank in podjetij s slabimi poslovnimi modeli pri življenju ostajajo. Zagovorniki prvega kažejo na precej višjo gospodarsko rast v ZDA, kjer Fed nima evrskih omejitev, njihovi kritiki pa verjamejo, da so ameriškemu gospodarstvu po prvem nujnem pokriznem centralnobančnem reševanju bolj pomagali nizke cene energije in drugi ugodni pogoji ­gospodarjenja.

V ZDA so tudi veliko hitreje dokapitalizirali ali zaprli banke, ki so se v predkriznem obdobju zaračunale, ECB pa je šele pred kratkim izvedla bolj verodostojne stresne teste največjih in sistemsko pomembnih bank območja evra in šele ta teden prevzela tudi skupni nadzor nad njimi. Mnogi upajo, da bo že to pomagalo oživiti posojanje in tudi poslovanje v območju evra ter da sporni denarni ukrepi ne bodo potrebni – in da bodo končno dovolj ukrepale tudi evrske vlade. Tudi predsednik ECB Mario Draghi pogosto opozarja, da centralna banka ne more uvesti strukturnih reform namesto držav, nekateri nemški ekonomisti pa zdaj med grešnice štejejo tudi svojo državo – in dvomijo, da bodo dovolj celo milijardne investicije, ki jih zdaj napoveduje finančni minister Wolfgang Schäuble.