Svet s pridržanim dihom čaka tudi na prve gospodarske ukrepe

V Belo hišo prihaja predsednik z namero, da »Ameriko naredi spet veliko« tudi v gospodarskem smislu. Da prihaja obdobje negotovosti, Donald Trump je zelo nepredvidljiv, se strinjajo ekonomski analitiki na obeh straneh Atlantika.

ZDA ostajajo največja svetovna ekonomija z vodilno valuto in velikim vplivom na celotno svetovno gospodarstvo, ob tem pa novinec v Beli hiši še nikoli ni napovedoval takšnih sprememb v primerjavi s prejšnjo in siceršnjo že utečeno ameriško gospodarsko politiko.

Ključni kadri

Kaj administracija prinaša ameriški, svetovni, evropski, tudi naši ekonomiji? Če gremo h ključnim »gospodarskim« kadrom: Trump je pred volitvami obljubil, da bo osušil washingtonsko močvirje in poskrbel, da Ameriki ne bo več vladala sprega korporativnih lobistov in koruptivne politike. Kritična javnost ugotavlja, da je Trump lobiste odstranil – a tako, da jih je postavil na najvplivnejše položaje v svoji administraciji. Med njegovimi glavnimi sodelavci bodo preizkušeni ljudje z Wall Streeta, njegovo ekipo gospodarskih svetovalcev naj bi vodil predsednik investicijske banke Goldman Sachs Gary Cohn. V novi predsednikovi administraciji je še kar nekaj težkokategornikov iz poslovnega sveta, na čelu z državnim sekretarjem Rexom Tillersonom, nekdanjim šefom Exxona, in Stevenom Mnuchinom iz Goldman Sachsa, ki prevzema strateško pomembno ministrstvo za finance.

To potrjuje pravilo, da Ameriki – naj bodo na oblasti demokrati ali republikanci –, pač vladajo Wall Street in korporacije. V konkretnem primeru to pomeni, da bo ekonomska politika predsednika Trumpa verjetno bolj pragmatična od ostre, protekcionistične in populistične retorike predsedniškega kandidata Trumpa. Ne glede na eklekticizem in protislovnost nekaterih napovedi in ukrepov, zlasti ko gre za ukaze korporacijam, da tovarne postavljajo doma, kjer imajo višje stroške, pa je pričakovati, da bo administracija imela še posebej pred očmi interese kapitala in predvsem zgornjega enega odstotka ameriške elite, ki mu pripadata tudi predsednik in velik del njegove ekipe. Posledično bo Trump zagotovo znižal davke, zlasti za najbogatejše, to je pač del njegovega – in republikanskega – političnega DNK.

Kako bo ob tem zaprl proračun, je seveda drugo vprašanje – pričakovati pa je, da bodo ZDA za ta namen spet pospešeno izdajale obveznice – ki jih bodo kupovali tuji, zlasti azijski investitorji, kar vendarle zmanjšuje prostor za trgovinske vojne.

Barack Obama svojemu nasledniku prepušča gospodarstvo v dobri kondiciji (rekordno nizka stopnja brezposelnosti, pod petimi odstotki, gospodarska rast presega napovedi), napovedana »trumponomika«, kombinacija nižjih davkov in obsežnih infrastrukturnih naložb, pa bo s keynesijanskimi spodbudami še povečala investicije in s tem tudi gospodarsko rast, ki pa lahko postane vse bolj nevarno pregreta.

A to še ni vse. Napovedana deregulacija na finančnem področju, za katero lobira Wall Street (z omenjenim močnim zastopstvom v administraciji), bo po pričakovanjih še naprej napihovala finančne in borzne balone. Vrednost ameriških delnic, merjena z indeksom Dow Jones, je od volitev narasla za osem odstotkov in še naprej narašča. Ob nadaljevanju takih trendov, ki jih bo v prihodnje samo še okrepil odliv svetovnega kapitala v ZDA zaradi močnega dolarja, je, v kombinaciji z zvišanjem obrestnih mer, verjetno samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodil padec borznih tečajev, nekakšen primer Lehman 2.0, s posledicami za evropske in svetovne finančne trge.

Svet skrbi protekcionizem

Z nasprotovanjem prostotrgovinskim sporazumom (TPP, TTIP) je predsednik Trump precej bliže populistom in ameriški levici kot pa svoji lastni, v svobodni biznis in trgovino usmerjeni republikanski bazi. »Ironično je, da je z obljubo, da bo ukinil mednarodne finančne in trgovinske integracije, zmagal kandidat tiste stranke, ki se je doslej zanje močno zavzemala,« je pred kratkim zapisal nobelovec Joseph Stiglitz.

Ob pogledu, kaj čaka Ameriko in svet pod »trumponomiko«, velja izhajati iz dejstva, da gospodarska moč in globalna dominacija ZDA temeljita predvsem na dolarju kot svetovni valuti in na njeni tehnološki, finančni in siceršnji svetovni superiornosti. ZDA se lahko zanašajo na ekonomijo obsega na bogatem notranjem trgu – po drugi strani pa njihove močne multinacionalke maksimizirajo profite s poceni uvozom in proizvodnjo na tujem.

Protekcionizem se tako lahko kmalu vrne kot bumerang in udari po ameriških korporacijah in potrošnikih. Recimo, če bi nova administracija zvišala carine na kitajske in druge izdelke za napovedanih 45 odstotkov, bo to predvsem udarec za revnejše Američane. Že samo deset odstotkov višje carine bi letne izdatke družin ameriškega srednjega razreda povečale za 500 do 600 dolarjev, kaže raziskava CEA. Po drugi strani bi »napadene« države zagotovo uvedle povračilne ukrepe pri uvozu visokotehnoloških ameriških izdelkov. Skratka, da protekcionizem pomeni situacijo lose-lose, kjer obe strani izgubita, predsednika svari tudi washingtonski konservativni think tank American Enterprise Institute.

Pod črto: če bo Trump ostal zvest svojim napovedim, bo znižal davke, sklestil regulativo, razrahljal uzde bankirjem na Wall Streetu in s podporo kongresa zagnal obljubljene naložbe v ceste, železnice, letališča in drugo pešajočo infrastrukturo. To bo lažji, manj delikaten del naloge. Evropa in svet bosta bolj s pridržanim dihom spremljala, kako bo nova administracija uvajala carine, uresničevala protekcionistične ukrepe in preurejala utečena gospodarsko-politična razmerja z drugimi svetovnimi igralci.

Previdni optimizem je izraz, s katerim bi lahko opisali pričakovanja slovenskih gospodarstvenikov do nove ameriške administracije. Močan dolar in napovedana velika rast naložb bi bila ob krepitvi gospodarskega sodelovanja tudi pozitiven signal za naše izvoznike. Po drugi strani pa bi protekcionizem in trgovinske vojne v kombinaciji z morebitno zaostritvijo gospodarskih (in političnih) odnosov z EU pripeljali do precej manj zaželenega scenarija.