Tiskane izdaje
Berlin – Že samo pričakovanje velikopoteznega odkupovanja državnih obveznic evrskega območja nemške borze potiska v rekordne višine. Tik pred Svetovnim gospodarskim forumom je to za nemške kritike še en dokaz, da kvantitativno sproščanje škodi gospodarskemu razvoju evrskega območja.
»Preprečiti je treba zmanjšanje pritiska na izboljšanje konkurenčnosti zaradi ukrepanja ECB,« je še pred srečanjem svetovne gospodarske in politične elite v švicarskem Davosu povedala nemška kanclerka Angela Merkel. »Devetdeset odstotkov svetovne rasti se izvaja zunaj Evrope, rast pa lahko zagotovi le večja konkurenčnost.« Po poročilih dobro obveščenih bo svet ECB prav zaradi nemških pomislekov odkupovanje državnih obveznic zaupal centralnim bankam posameznih evrskih držav in jamstva zanje ne bodo avtomatično skupna, saj bi to v tretjinskem deležu pomenilo nemška. V nasprotju s konservativno Nemčijo pa predsednik ECB Mario Draghi verjame, da lahko prav veliko povečanje količine v obtoku pomaga gospodarstvom držav, ki jih je evrska dolžniška kriza najbolj prizadela.
Se bo »Super Mariu«
Tudi tako zahtevne izzive bi bilo lažje reševati, če bi se ekonomisti strinjali o denarni politiki, vendar se o njej mnenja krešejo kot meči na bojnem polju. Mario Draghi in tisti člani sveta ECB, ki so za kvantitativno sproščanje, kot zgled navajajo ZDA in Veliko Britanijo, ki sta s polno paro vključili tiskarne denarja že na začetku zadnje velike recesije in se zdaj lahko pohvalita z višjo gospodarsko rastjo. »Problem evropskega neravnotežja je nemški problem, povzročen z vztrajnim nemškim zavračanjem višanja plač in cen v skladu s tistim, kar bi potreboval evro,« verjame vodilni zagovornik tako imenovane keynesijanske politike Paul Krugman. Nemški ekonomisti zavračajo, da bi šlo za vprašanje porabe, saj so letos prvič uvedli najnižjo zajamčeno plačo, sindikati zahtevajo več kot petodstotno povišanje plač. Nemčija pa ni le največja izvoznica v evrskem območju, ampak tudi ena največjih uvoznic sveta, z levjim deležem uvoza iz drugih evropskih držav.
Očitki, namenjeni politiki Angele Merkel
Po prepričanju nemške konservativne ekonomske šole gre za reforme, saj se po podatkih UBS dohodki evropskih podjetij, zmanjšani za stroške, povečujejo tudi v prej tako problematičnih evrskih državah, kakršni sta Grčija in Španija. Eden vplivnejših davoških govornikov irski ministrski predsednik Enda Kenny pa svoji reformirani državi za leto 2018 že napoveduje polno zaposlenost. »Nikoli več ne smemo z denarjem davkoplačevalcev reševati bank,« dodaja nemška kanclerka Angela Merkel, a mora doma tudi sama poslušati očitke, da vsaj v svoji sedanji vladi raje zapravlja, kot pa reformira. Vsaj nemški in evropski investitorji ta čas raje vlagajo drugje in še posebno v ZDA, čeprav številni kritiki tamkajšnji ugodni razvoj pripisujejo tudi odločnemu obračunu s slabimi bankami, tradicionalni naklonjenosti podjetništvu in nizkim cenam energije. Tako imenovani srednji razred pa je vse šibkejši tudi tam.
Težave tudi drugod po svetu
Japonska že izvaja svoje kvantitativno sproščanje izvaja in na Kitajskem so v preteklem desetletju močno povečali denarno maso v obtoku, zadnje številke pa vsaj zadnji kljub nižanju obresti kažejo močno upočasnjeno gospodarsko rast. Kritiki pa se vseeno sprašujejo, koliko svežega denarja se je zateklo v nepremičninske in druge balone. Ob domnevnih petsto milijardah evrov, kolikor jih zdaj namerava ECB tako ali drugače vložiti v evrske državne obveznice, se mnogi bojijo tudi valutnih vojn. Če hoče Mario Draghi s cenejšim evrom spodbuditi južnoevropske izvoznike, enakim ciljem sledita japonska in kitajska centralna banka. Nekateri ekonomisti pa celo dvomijo, da bo ameriška ob visokem državnem dolgu lahko višala obrestne mere.
Predsednik Draghi evrske vlade nenehno poziva k strukturnim reformam, a zdi se, da je prav njegova domovina Italija med tistimi, ki najbolj oklevajo, na veliko zaskrbljenost Nemčije pa tudi Francija. Po drugi strani pa verjetni zmagovalec grških volitev Aleksis Cipras že napoveduje združitev tistih, ki v evrskem nasprotujejo nemškemu »varčevalnemu diktatu«. Po namigih iz nemške kanclerske palače, da se v tem primeru Grčija lahko poslovi od skupne evropske valute, je sedanja grška opozicija tišja, njeni cilji pa so vsaj pred verjetno zmago enaki. Od lani se je močno poslabšal gospodarski položaj Rusije, Brazilije in še nekaterih do zdaj hitro razvijajočih se držav, kar tudi povečuje nestabilnost v svetu. »Davoški človek« morda res premore zasebna letal in velik vpliv, vendar ima vsaj zdaj tudi veliko skrbi.
